Na njen kao mafijski seznam bi sam lahko dodal še koga — ali koga odvzel —, vendar jaz pač ne tračarim. In to neglede na to, ali je trač resničen ali izmišljen. Za razliko od NPM si ne morem in nočem privoščiti, da bi me zaradi nedokazljivih defamacijskih trditev kdo tožil.
Tudi kandidatka za predsednico si tega ne bi smela privoščiti. Ker vzbuja nelagodje, da bi kot predsednica republike opravljala tudi naloge in dolžnosti "vaške opravljivke", kot se je izrazil odg. ur. Reporterja Silvester Šurla.
Srfanje na valu averzije
Zakaj se je predsedniška kandidatka spustila v frontalni spopad s Požareportom, Novo24TV, Reporterjem in Necenzuriranim?
Pod vsemi svojimi pravniškimi, birokratskimi, odvetniškimi, intelektualnimi, poslovnimi, medijskimi, rokometnimi, bovlinškimi, bajkerskimi preoblekami je NPM populistka, ki hoče izpasti piflarska, pogumna, poštenjakarska in pravoverna
NPM je s svojo eskapado opozorila na obsojanja vredno — in deležno — moralno prakso, ki pa jo je kot poštenjakarica lansirala kot obtožbo pravnih in posredno fizičnih oseb. S tem pa je legitimizirala poljubno tračarjenje kot neformalno obliko sankcioniranja družbenih deviacij.
Volilcem (ki tega še ne vejo ali ne verjamejo) je na konkretnem primeru hotela dati vedeti, kako si predstavlja predsedniško "moralno avtoriteto". Z omenjeno izjavo je zasrfala na valu selektivno razumljive in upravičene averzije do medijev. Ne nujno samo do denunciranih.
NPM je s svojo eskapado opozorila na obsojanja vredno — in deležno — moralno prakso, ki pa jo je kot poštenjakarica lansirala kot obtožbo pravnih in posredno fizičnih oseb. S tem pa je legitimizirala poljubno tračarjenje kot neformalno obliko sankcioniranja družbenih deviacij.
Daj-dam, win-win
Reketiranje je ekonomsko-moralna transakcija, pri kateri si stranki izmenjata finančno in socialno korist. V bistvu korupcija. Domačijski daj-dam, ki se vedno izplača.
Ste kdaj slišali predsednika Pahorja, da bi polemiziral z mediji? Se pritoževal nad obravnavo? Jih tega ali onega obtoževal? Ne. Žal besede jim ni rekel. Nikoli. Niti tistim, ki bi si to zaslužili. Pa je od medijev marsikaj fasal. Tudi če so mu storili krivico, je bil tiho.
In ker gre pri tem za neformalno dogovarjanje oz. urejanje zadev, so tudi sankcije za reketiranje praviloma neformalne. Razen če nespretneži pustijo izsledljive in pravnoformalno veljavne dokaze za svoj win-win — kar pa je pri njim pripisani iznajdljivosti malo verjetno —, se institucije s tem ne ukvarjajo.
O tem se samo govori. In tu nastopijo vaške opravljivke.
Vsi smo vaške opravljivke. Vsi radi moraliziramo, se zgražamo in šimfamo. Res pa je, da eni tračarimo privatno, drugi pa javno. In da nekateri od teh to delajo celo v okviru svoje predvolilne kampanje.
Simetrično pošimfala
Vaške opravljivke imajo prav ali pa tudi ne. Kakor kdaj. Zato je NPM simetrično pošimfala malo leve in malo desne. Nekaj se bo že prijelo. (Pa še nihče od naštetih je ne mara oz. ne navija zanjo. Kar je še bolj ugodno zanjo.)
Teža obtožb NPM ni odvisna od dokazov, temveč samo od njene lastne prepričljivosti in prepričljivosti obtoženih. Pa seveda od pripravljenosti publike, da verjame bodisi Nataši Pirc Musar — ali pa Požarju, Tomašiču, Šurli ali Cirmanu. (Zelo verjetno ne vsem štirim skupaj.)
Teža obtožb NPM ni odvisna od dokazov, temveč samo od njene lastne prepričljivosti in prepričljivosti obtoženih, ki na resnične ali lažne trače reagirajo, kot pač reagirajo. Pa seveda od pripravljenosti publike, da verjame bodisi Nataši Pirc Musar — ali pa Požarju, Tomašiču, Šurli ali Cirmanu. (Zelo verjetno ne vsem štirim skupaj.)
Pahor jim ni rekel žal besede
Za enoglasno obsojanje novinarskega reketiranja narod ne rabi predsednice republike, kaj šele kandidatke za predsednico republike. Za enoglasno obsojanje novinarskega reketiranja so tu vaške opravljivke — ki pa seveda ne spadajo na predsedniško funkcijo.
Za primerjavo: ste kdaj v zadnjih desetih letih — in že prej, v bistvu v zadnjih tridesetih — slišali predsednika Pahorja, da bi polemiziral z mediji? Se pritoževal nad obravnavo? Jih tega ali onega obtoževal?
Ne. Žal besede jim ni rekel. Nikoli. Niti tistim, ki bi si to zaslužili. Pa je od medijev gotovo več nenaklonjenega fasal kot naklonjenega. Tudi če je kaj fasal po krivici, je bil tiho.
Legitimacija poljubnega tračarjenja
Nataša Pirc Musar je s svojo eskapado opozorila na obsojanja vredno — in tudi obsojanja deležno — moralno prakso, ki pa jo je v imenu poštenjakarstva lansirala kot direktno, konkretno obtožnico pravnih in posredno fizičnih oseb. S tem pa je legitimizirala poljubno tračarjenje kot neformalno obliko sankcioniranja družbenih deviacij.
Tako si ona predstavlja to famozno predsedniško moralno avtoritativnost? OMB!
Si predstavljate, da bi NPM pozneje, kot bog ne daj predsednica države denuncirala, diskreditirala novinarje oz. urednike? In to neglede na to, kar da so dejansko dokazljivo ali samo po mnenju vaških opravljivk zagrešili? Jaz si tega ne znam in si niti nočem predstavljati. Pravzaprav si niti Pirc Musar same ne znam in nočem predstavljati kot predsednice.