Ali je Zoran Stevanović obul prevelike čevlje? Ne. Rdeči salonarji njegove predhodnice bi bili zagotovo neprimerni in premajhni za njegova stopala. Je pa že zdaj očitno, da bo mišičnjak še naprej nosil pretesne reklce.
Pomembnejše od garderobe in obutve novega predsednika Državnega zbora pa je seveda vprašanje, ali njegova gladka in hitra izvolitev napoveduje desno koalicijo pod Janševo taktirko oz. gorjačo z 48 poslanskimi glasovi. Torej tudi z Resni.co. In nazadnje vendarle tudi z Demokrati.
Zdi se, da je to fait accompli. Druge možnosti ni. Levi blok, ki se je z Golobom na čelu lahkomiselno spogledoval z neljubo mu desnico, se je po pričakovanjih sprijaznil, da bo v opoziciji.
Velemojstrska poteza
Resničarjeva izvolitev na čelo Državnega zbora je bila velemojstrska poteza, s katero so desničarji v disciplini političnega preigravanja dokazali svojo politično superiornost nad levičarji. Golob ni znal ponuditi Stevanoviću drugega kot neko za lase privlečeno projektno partnerstvo v famozni vladi narodne enotnosti — nakar pride mimo Janša in človeka kratko in jedrnato ustoliči za predsednika parlamenta!
Saj razumemo. Za Golobov nivo sposobnosti snubljenja koalicijskih partnerjev in potencialnega kadrovskega menedžmenta bi nepredvidljiva in odštekana Resni.ca v Golobovi vladi dejansko predstavljala tveganje. V Janševi pa ne bo. Desna koalicija se je z inštaliranjem Stevanovića mimogrede okrepila za pet glasov Resni.ce in šest glasov Demokratov. V vladi sami pa Resni.ca ne bo niti preveč moteča, niti se ne bo — kot tudi ne Demokrati — izdajalsko in sploh nelagodno počutila, ker so se Stevanović, Logar in Vrtovec že prej tako vzljubili.
Bomo že preživeli
Res prihajajo težki časi, kot je rekel Luka Mesec. Prihaja ne samo četrta Janševa vlada. Ampak to bomo že preživeli. Težki časi prihajajo predvsem zato, ker se bo ta slovenska spirala sovraštva in spotikanja vrtela še naprej in še globlje. Prihaja čas novih, še globljih zamer in razdorov, še hujšega zmerjanja, sumničenja, obtoževanja, očitkov, izgovorov, sprenevedanja, še bolj odkrito agresivne retorike in maščevalnosti. Od uspeha omamljena desnica in od ponižanja frustrirana levica bosta obe izdatno skrbeli za tako toksično politiko, kot je doslej še ni bilo.
Da je politike nevešč, četudi morda hitro učeči se populist — ne nujno desni ali vsaj ne samo desni — postal predsednik parlamenta, je morda bizarno, vendar je sámo po sebi še najmanjši problem. Če se bo Stevanović držal zakonov in pravil in bontona, to sploh ne bo grozno.
Pa tudi če se jih ne bo držal. Tudi ona, čigar čevljev ne more in noče obuti, se jih ni vedno držala.