Karkoli predsednik vlade in/ali njegova žena naredita — skupaj ali vsak zase —, je narobe. Saj ne, da bi delal ali delala (namreč delala v ednini in dvojini) vse prav. Daleč od tega. Ampak to nerganje je psihotično. Nadležno in smešno celo za zunanje opazovalce. Zgražati se za vsako figo nad tako imenovano Robertino je najnovejša državljanska neumnost in zapovedana alternativa temu, da se za to trivio ne zmenimo. Kar bi bilo seveda edino normalno.
Golob kot Golob in kot resni, politični, državljanskega in družbenega upoštevanja in zanimanja vredni pól zakonske zveze s TGG je pri tem povsem brez moči. Edino, kar mu še preostane, je to, da se pretvarja, kot da se nič ne dogaja, in da nadobudno drvi proti volitvam, kot da je v življenjski formi. Ne meneč se za težake in v upanju, da niso vsi tako nori in zoprni.
Za bolne otroke
Recimo: gospod in gospa se odpravita na Brezje na mašo za otroke, obolele za rakom. Lepa gesta, bi skorajda rekli. Ampak ne, to ne more biti lepa gesta! Volitve so za vogalom, zato zdaj naenkrat koketirata s Cerkvijo. In pri tem celo zlorabljata nesrečne otroke! Saj vendar vemo, da sta brezbožca in da ne hodita privatno v cerkev molit in se križat ali bog ne daj celo spovedovat.
Predstavljajte si, da ne bi bila šla k tej maši. Nič hudega, saj sploh ne bi opazili. Lahko bi šla namesto na Brezje recimo na Pediatrično kliniko obiskat tako imenovane junake 3. nadstropja. Vendar to ne bi bilo nič bolje. Folku bi tudi v tem primeru godrnjal. Malo manj, no, ampak ravno tako bi ju populjuvali, čeprav seveda ne z ekleziastičnimi argumenti.
Zakaj pa ne v cerkev?
Kakorkoli, zakaj pa ne v cerkev, če je že bila priložnost? Jima je kak PR papež prepovedal vstop v verske objekte? Ne. V cerkvi ju nočejo videti — ker ju nikoli ne vidijo (razen kot politično privilegirana firbca v pariški katedrali Naše Gospe ali v baziliki sv. Petra v Vatikanu) — desničarski fanatiki kot Pavle Rupar (lahko “bi ju pošpricali kar s kurjimi iztrebki” v baziliki Marije Pomagaj), Zvone Černač (“gnoj od človeka”, “Hitler”) in Boštjan M. Turk (“klofuta slovenskim kristjanom”).
Tako se govori! Med diskurzom primitivcev, politikov in intelektualcev ni več razlike. Malo morda na nivoju stila, sicer pa so vsi primitivni, politizirani in intelektualni. Poanta česarkoli, kar povedo, ima veljavo politološkega, analitičnega statementa — prevedenega v šoder, da je Golob pokvarjenec, bedak in škodljivec, ki se ga je treba znebiti, preden uniči Slovenijo. In z njim vred tega ženščeta, ki mu jo bo pomagalo še diskreditirati.
Brez argumentov in zaveznikov
Problem je v tem, da Golob po vseh svojih napakah, ki jih je v treh letih in pol zagrešil, dejansko nima protiargumentov. Razen svoje zmešane stranke in koalicijskih partnerjev pa tudi nima zaveznikov. Podružbljeni antijanšizem se je izpel in mu ne more več pomagati. Golob gre medijem na živce — čeprav spet ne tako kot Janša — ali pa jih niti ne zanima več. Tako kot tudi svojim še ne tako davnim volilcem. Nikomur se ga ne ljubi več braniti pred primitivnimi izpadi opozicije. Če se ne bi zdaj poročil, ne bi bil deležen skoraj nobene nadstandardne pozornosti, še najmanj seveda naklonjene.
A tudi to je dvorezno, saj njegova nova žena samo še poslabšuje percepcijo njegovega imidža in s svojo vsiljivo in plitvo medijsko prezenco preusmerja pozornost nase — kot recimo s tistim predporočnim afnanjem s svojimi spletičnami na Instagramu. Tina Gaber Golob v bistvu dela za opozicijo.