Pa se jim seveda ni. Prekleto dobro vejo, kaj delajo.

Politično sovražno prevzemanje RTV s strani SDS sicer ni nič novega. Postaja pa evidentno, da ima vodstvo ne samo zaslombo opozicije, ampak tudi propagandistično učinkovito strategijo.

Igor E. Bergant se žal moti, ko jih podcenjuje: niso tako neumni, da bi to delali brez masterplana.

Kaj je bilo torej mogoče detektirati iz oddaje RTV Slovenija danes in jutri: Javna razprava o delovanju RTV Slovenija?

To vedno vžge

Za moderiranje so izbrali voditeljico, ki mogoče nekaj ve, vendar razmišlja kot mimoidoči, iz katerih so poskušali izvleči, kaj si mislijo o RTV.

Izbor posnetih in po telefonu prejetih mnenj plačnikov RTV prispevka je bil izrazito pristranski. Narava in fokus pripomb in številčno razmerje med trenutnemu vodstvu naklonjenimi in nenaklonjenimi ne odražajo dejanskega stanja. S takimi izjavami lahko dokažeš karkoli. Kdorkoli karkoli.

Ampak na to se zdaj šlepajo. Prva točka njihovega masterplana se namreč glasi: zadeve prikazujmo tako, da bo izpadlo, kot da imamo pri svojih prizadevanjih široko podporo spregledanih, prikrajšanih, utišanih. To smo jim dolžni. Tega si nismo mi izmislili, to od nas zahtevajo mnogi frustrirani plačniki RTV prispevka.
To vedno vžge. Če bomo to dovolj dolgo in dovolj pogosto delali, se bo zagotovo prijelo.

Popljuvati in pokozlati vse

Druga točka njihovega masterplana pa je: karkoli že delamo, delajmo tako, da bomo sprovocirali burne reakcije. Najbolj zgrožene, zlasti najbolj podrhaljene (četudi irelevantne) bomo prikazali kot tipično reakcijo naših nasprotnikov. Uporabili jih bomo kot argument, da delamo prav. Ker glejte, kako netoleranten je ta folk!

Temu bi lahko rekli kar Miranda warning: kot naši politični nasprotniki imate pravico, da ostanete tiho, sicer bo vse, kar boste rekli, uporabljeno v medijih proti vam. V vseh naših medijih, seveda, ne samo na RTV. Pa v Državnem zboru tudi.

Vse, kar se zadnje čase dogaja spornega in čudnega v Informativnem programu TVS, je izkoriščanje tega — z RTV povezanega ali ne —, kar aktualna koalicija z načrtno in spontano podporo normalnih medijev in ozaveščenih paznikov na družbenih omrežjih izjavi.

Bistvene metode procesiranja informacij (in višek desničarske argumentativnosti) so vedno bolj izključno samo še potenciranje, obračanje, posploševanje, sramotenje, obrekovanje, žaljenje, zgražanje in denunciranje. Vse, kar reče, naredi levica, je sámo po sebi dokaz za njeno izrojenost in zlohotnost. Vse je gnilo in povezano. Tako vidi svet desnica. Takšno je zdaj stanje duha. Popljuvati in pokozlati vse. Recimo in celo: Toplovodar gre z Radia? Hvala bogu. Ko ga jebe. Poslanka SDS in njen (namreč strankin) bivši prvi represivni aparatčik hitro pristavita svoj lonček kuhaj primitivnosti.

Perverznost te argumentacije

Tretja točka desničarskega masterplana za ideološki prevzem RTV je bistvena.

Njihov glavni argument za to, kar delajo, je dejstvo — ki mu nihče izmed prisebnih ne more (niti noče) ugovarjati —, da je bila RTV Slovenija od nekdaj izpostavljena ideološkim pritiskom in poskusom vplivanja zdaj te, zdaj one vladajoče klike. Seveda tudi levih. Zlasti levih.

Perverznost te argumentacije pa je, da si desničarji na podlagi preteklih medijskih, političnih, zakonodajnih in operativnih anomalij levice jemljejo pravico, da zdaj delajo natanko to, kar so imeli v preteklosti redkeje priložnost početi. Delajo natanko to, kar očitajo ta levim za nazaj in kar jim pripisujejo tudi za naprej.

Še več! Ker niso bili tako dolgo in tako pogosto pri političnem in medijskem koritu kot ta levi, si zdaj jemljejo pravico, da zamujeno zlorabljanje javnega medija samolegitimizirajoče nadoknadijo. Prej so oni to delali, zdaj bomo pa mi. Zdaj smo mi na vrsti. Imamo pravico. To nam pripada.

In to podeseterjeno. Nikoli ni bilo tako hudo in slabo kot zdaj. Še nihče, ki se je vtikal v organizacijo in menedžement ter v uredniško in novinarsko delo, ni tako svinjal po Kolodvorski ali Tavčarjevi kot zdaj oni.

"Brutalno iskreno"

V tem duhu se je intelektualno najbolj sprenevedal Urbanija. Sklicujoč se na "brutalno iskreno" izjavo premiera Goloba — da so po stotih dneh te vlade njen "edini neuspeh" prav razmere na RTV Slovenija — je napovedano, a nerealizirano depolitizacijo RTV označil kot nekaj "nepredstavljivega v zahodnem demokratičnem svetu".
Zareklo se mu je celo, da bi to bil "še bolj brutalen prevzem" RTV.

Urbaniji je treba povedati, da je "v zahodnem demokratičnem svetu" nepredstavljivo kvečjemu to, da v Programskem svetu sedijo taki fanatiki in neznalice à la Kmetič in še nekaj njih. Nepredstavljivo, da Svetu predseduje gobezdalo, ki se promovira kot mnenjc v tretjerazredni populistični oddaji na konkurenčni, proti vladi in proti javni RTV nastrojeni televiziji. Nepredstavljivo, da javno RTV vodijo in urejajo ljudje, ki jih nihče od zaposlenih noče niti videti ali jih imajo vsaj za nesposobne, oni sami pa kljub temu vztrajajo, da bojo nezadovoljneže že spametovali.

Preformatiranje Slovenije

Naj spomnim: Spomenka Hribar si je pravkar drznila reči, da je bilo podesničenje Slovenije Janšev protistrupni cilj že od osamosvojiteljskega pamtiveka.

Seveda. Ampak če mu to ni uspelo doslej — in težko rečemo, da ni imel za to primernih vzvodov: od opozicije in vlade pa do sodišč in aresta (da talenta za medijsko predatorstvo ne omenjam) —, mu bo uspelo zdaj.

Naj še enkrat citiram Alaina De Bottona (Novice. Navodila za uporabo):

"Če želite spremeniti mentaliteto neke države, […] pripeljite tanke naravnost pred medijski glavni štab — pred živčni center volilnega telesa."

To je to. Pripravite se na možnost, da bo "preformatiranje Slovenije", kot pravi temu Spomenka, firerju desnice vsaj začasno ali pač do neke mere res uspelo. Javno mnenje mu/jim je že uspelo toliko senzibilizirati, da bi bilo skoraj preveč optimistično pričakovati, da bo prišlo do spontanega vseljudskega backlasha proti Janši in desnici nasploh, kot se je to zgodilo na zadnjih volitvah. Morda boste še lep čas spremljali to TV agonijo. Ni jih/nas tako jebeno veliko.

Na vlado pa ne računajte. Če jim bo ratalo kaj narediti, super. Če ne, bo pa glede na razmere v medijskem javnem sektorju zanjo zadovoljstvo in dosežek že to, da bo sploh preživela mandat.