V dobrih, starih časih je obstajal slogan: “Turizem smo ljudje”. Da je to res vplivalo na kvaliteto turistične ponudbe, lahko samo upamo. Zagotovo pa je bilo po zaslugi tega preprostega reklamnega truizma marsikomu jasno, da je lepo in prav, če je gostitelj gostoljuben. Da se prijaznost obrestuje ne samo v obliki turističnih prihodkov, ampak tudi v tem, da gostje ohranijo našo deželo in ljudi v prijetnem spominu.

Ponarodeli slogan ni več v uporabi in se tudi ne bi več obnesel, če bi ga uvedli nazaj. Sodeč po recentnem primeru bi se slovenskemu turizmu danes bolj prilegal slogan: “Turizem smo oderuhi”. Ali kar naravnost: “Turizem smo riti”.

Kdo je v resnici velika škrtica?

Tako smo te dni iz zagrebškega Jutarnjega lista izvedeli, da Terme Čatež zaračunavajo dražjo vstopnino — kot ob sobotah in nedeljah — tudi med tednom, kadar je v Evropski uniji praznik. Ko je jezni hrvaški turist sistem čateških vstopnin obelodanil Jutarnjevi rubriki Velika škrtica, so posavski bademajstri časopisu razložili, da taka tarifa velja samo ob državnih praznikih v Sloveniji in v tistih državah članicah EU, ki mejijo na Slovenijo (torej vseh štirih).

V Sloveniji je dvanajst praznikov s skupaj štirinajstimi dela prostimi dnevi (plus šest praznikov, ki niso dela prosti dnevi). V Avstriji je trinajst praznikov, na Madžarskem enajst, na Hrvaškem štirinajst, v Italiji pa dvanajst.

Prefrigana poslovna strategija

Iz pisanja Jutarnjega lista je mogoče sklepati, da Terme Čatež zaračunavajo višjo vstopnino tudi na tiste praznične dneve v Sloveniji, ki niso dela prosti dnevi. Kar ni nujno res. Nisem pa preverjal, ker se mi ni ljubilo klicati ne kopališča ne časopoisa.

Če torej seštejmo vse državne praznike v Sloveniji, Avstriji, Italiji ter na Madžarskem in Hrvaškem — mnogi se seveda prekrivajo — in če za vsak primer prizanesljivo odštejemo naših šest dela neprostih dni, to še vedno nanese sedemindvajset dni, ko lahko v Termah Čatež pokasirajo 20 evrov za odrasle in 15 evrov za otroke namesto 15 oz. 10 evrov. Z malo koledarske sreče zanje lahko mnogi od teh praznikov padejo na delovni dan. Pri stoštirih sobotah in nedeljah (letos) pa se dodatnih deset ali dvajset visokotarifiranih dni že mora poznati. Poslovna strategija Term Čatež je — roko na srce — zelo prefrigana.

Kaj bi na to rekli tujci?

Predstavljajte si to prijaznost slovenskih ponudnikov turističnih storitev — ne nujno samo v Termah Čatež —, če bi tuje in domače goste namesto z dražjo vstopnino za neke vsepovsodne praznike razveseljevali s popustom za specifične državne praznike. Da bi recimo Hrvatom dali toliko in toliko popusta za obletnico Oluje, Avstrijcem za Neutralitätserklärung, Italijanom za Fešto della Repubblica, Madžarom pa za Az államalapítás ünnepe. Whatever. Itd. Nam domačim pa seveda najmanj trikrat: vsaj za Prešernov dan, za dan državnosti in za dan samostojnosti in enotnosti.

Lahko bi šli še dlje in vzradostili goste iz še bolj oddaljenih držav. Recimo s popustom Francozom za fête nationale du 14 juillet. Ali podobno. Državne praznike v katerikoli svetovni državi se dá poguglati v minuti, samo pravega človeka moraš imeti na blagajni.

Česa takega tuji turisti ne bi nikoli pozabili in bi se spet in spet vračali — in porabili več, kot bi na račun naše prijaznosti prišparali.

Rekli bi: “V Sloveniji so turizem ljudje.”

Tudi na bazenu

Jaz sam se v Terme Čatež v nobenem primeru ne bom vračal. Tam sem bil samo enkrat — ko sta bila sinova še majhna — in je bilo več kot dovolj.

Samo še nekaj. Za to slovensko turistično grabežljivost sem izvedel slučajno, po zaslugi kolega, ki je polinkal članek v Jutarnjem. Ko sem pozneje preverjal, ali so novico povzemali tudi slovenski mediji, se je izkazalo, da razen notice v Financah ni bilo ničesar.

Ob tem sem pomislil dvoje: prvič, kako neverjetno slovenske medije zanima vsak drekec-pekec, ki se zgodi na Hrvaškem; in drugič, kako škodoželjno znajo objavljati banalne, pogosto tudi popolnoma nergaške informacije o hrvaškem turizmu, še posebej o dejansko ali domnevno astronomskih cenah kave in podobnih malenkosti. To ni lepo. A kakor v medijih, tako tudi na bazenu.