Če se zadnje čase ne bi vsi začeli nekaj zaletavati v Herto Kosmina in v njene reklamne bloke na Televiziji Slovenija, sploh ne bi vedel, kdo je ta ženska. Niti me ne bi zanimalo.

Ampak zdaj o njej že nekaj vem. Če prav razumem, je gospa posodobljen vandotovski lik hudobne, a v srcu dobre coprnice Pehte, ki kao pomoči potrebne (in nategovanja željne) nateguje s prehranskimi dopolnili.

(Razkritje: Sploh ne vem, čému služijo prehranska dopolnila. Jaz sam bi se prej — če že ne raje — navlekel na trde droge kot pa na prehranska dopolnila.)

Ker se jim splača

Problem s Kosminovo na TVS je dvojen. Njeno podjetje Biostile namreč brez izmikanja plačuje globe za zavajajoče oglaševanje, ki mu jih izreka zdravstveni inšpektorat — in zavaja naprej. Ker se jim še vedno izplača. S temi reklamami očitno uspešno nategnejo toliko ljudi, da so izrečene globe drobiž v primerjavi s prometom, ki ga ustvarijo s prodajo.

Drugi del problema pa je kontradiktornost plasiranja in sankcioniranja teh oglasov. Kako je mogoče, da si javna, uradna informacijska instanca neke države drzne kontinuirano predvajati zavajajoče oglase, ki jih uradna zdravstvena instanca taiste države kontinuirano sankcionira?

Iz tega je mogoče sklepati, da jim bolj kot za preprečevanje nedopustnih praks oglaševanja gre za kasiranje kazni.

Missis Džirlo

Problematiziranje reklam za Biostilejeva prehranska dopolnila je farizejsko. To po eni strani izvira iz občutka nelagodja, da je Herta Kosmina samo spretno poosebljenje današnjega oglaševanja, ki je večinoma bedno, če že ne direkt zavajajoče — in s tem nezaželeno ali celo prepovedljivo. Po drugi strani pa je to posledica dejstva, da Herto lahko sankcioniramo ali si to vsaj domišljamo.

Kot pravilno ugotavlja odgovorni urednik Marketing Magazina Marjan Novak, je Kosminova nadaljevanje tradicije prodajnih in reklamarskih obskurnosti outsiderskih, self-made originalov — moja formulacija, ne njegova —, ki se vleče že od Mistra Džirla (“Ja sam brend koji te gleda”) in njegovega čang-šlang čaja za hujšanje. Ali tudi od nekoč čislanega Češkovega Studia Moderna in znamenitega kozmodiska.

Algoritem na dveh nogah

Herta Kosmina je iznajdljiva podjetnica, ki zakupuje termine na javni televiziji za propagando svojih lari-fari zvarkov ali praškov. Mnogi jo cenijo že samo zato. Ker zna ljudem prodati trash. Kar je neumnost. To je podobno kot misliti, da so bolj brani avtorji tudi bolj pametni. Recimo.

Kakorkoli že, Herta je v trženjskem smislu algoritem na dveh nogah, ki po lastni pameti ali magari intuiciji — in ne na podlagi piškotkov in trackerjev — targetira svoje potencialne kupce. Ona je v tem smislu naravna inteligenca.

Ima pa to smolo, da jo je kot pravni subjekt oz. naročnico oglasov mogoče institucionalno oglobiti — medtem ko ni mogoče oglobiti enostransko anonimnega in anonimiziranega, programiranega plasiranja oglasov na podlagi naših uporabniških navad in preferenc.

Gnusni inserati

Tovrstno oglaševanje jo bo za razliko od Herte Kosmina odneslo brez kazni. Zdravstveni inšpektorat namreč izreka globe oglaševalcem, ne pa odgovornim osebam medijev ali platform, ki za prgišče evrov pristajajo na objavljanje spornih oglasov. Zato je slovenski internet dandanes poln gnusnih inseratov s svarilnimi, veristično prikazanimi vnetji, izpuščaji, bradavicami, alergijami, žulji, aknami, strijami in ekcemi, ki jih niti vsega hudega vajeni infektologi in dermatologi ne vidijo radi.

Ko to pišem in vmes srfam, si jih nekaj izpišem: “Glavni zdravnik: ‘Če papilomi rastejo na vratu in pod pazduho, takoj prenehajte …” — zraven pa nekaj, kar spominja na črve. Ali pa ta: “Večerni trik za raven trebuh po 50. letu (hujšaj med spanjem)” — s fotografijo nečesa, kar spominja na pol ducata olupljenih trdo kuhanih jajc. Bljak!

Herta Kosmina plačuje ne samo za svoje zavajanje, ampak tudi za zavajanje tistih oglaševalcev, ki jih ne morejo oglobiti. 

Prepoceni odpustki

To ni zagovor tete Pehte. Problem, da se Biostile s plačevanjem kazni nekaznovano odkupuje za svoje nedovoljeno oglaševanje in z njim nadaljuje, ostaja. Kot rečeno: to je problem javne televizije, ki bi morala biti menefregističnim medijem za zgled, in problem regulatorjev, ki kršiteljem prodajajo prepoceni odpustke.

PS: Sklicujoč se na Zakon o dostopu do informacij javnega značaja prosim vršilko dolžnosti predsednice uprave RTV za podatek, koliko bo hiša letos pokasirala od Biostileja. Ob pravkaršnjem povišanju prispevka sem radoveden, za koliko bi odpoved oglaševanja poslabšala bilanco.