Kulumne
#uravnoteženost #mediji
Vija, veja, vaga, ven: Psi čuvaji pred volitvami
Logo 04.09.2022 / 06.10

Kaj je to uravnoteženost poročanja, ki je za mnoge ključni cilj medijskih sprememb? Ali ne gre v resnici za profesionalnost?

"Stanje slovenske medijske krajine in novinarstva je resno. Slabo. In vse slabše kaže. O tem se najbrž strinjajo vse politične opcije. Le da vsaka iz svojega zornega kota."

Tisti bralci in bralke, gledalci in gledalke, poslušalci in poslušalke, ki so bliže desni opciji, bi verjetno rekli, da si v medijih želijo uravnoteženosti — karkoli to že pomeni. Pogosto slišimo, da je desnih medijev premalo, da nimajo dovolj velikega dosega in s tem enakega vpliva kot tako imenovani mainstream mediji, ki da so pri nas bolj na levi.

Tisti na levi sredini pa trdijo, da v novinarstvu manjka profesionalnosti, da strankarski izdelki na desni ne sodijo med medije, temveč so to samo interesna glasila političnih opcij — in da je treba novinarjem zagotoviti svobodo in neodvisnost.

Jeziček na tehtnici

Kaj naj bi bila tolikokrat omenjena uravnoteženost poročanja, ki jo mnogi vidijo kot ključni cilj medijskih sprememb?

Izraz "uravnoteženost" nakazuje, da gre za nekakšno medijsko vago. Če je novic z leve toliko kot tudi z desne, potem je uravnoteženosti zadoščeno. Ni važna vsebina, pomembnost, relevantnost novic. Važno je, da se jeziček na tehtnici na koncu, ko obe strani novic vržemo na vago, ustavi tam nekje na pošteni sredini.

Zato je treba šteti članke in dolžino člankov, meriti površino tiskanih člankov, čas trajanja prispevkov in pogostnost objav. Pomembna pa je tudi vsebinska presoja oz. osebna všečnost prebranega, slišanega ali zapisanega. Zlasti vplivnih ljudi, ki podpirajo uravnoteženost.

Kaj pa profesionalnost?

Kaj pa naj bi bila profesionalnost poročanja? Verjetno sèm sodi vse, kar je novinarstvo povzdignilo v družbeno pomemben poklic. V poklic, ki ustvarja medije kot četrto vejo oblasti in ki je pes čuvaj vsake demokracije na svetu. To je vse od novinarskega kodeksa pa do številnih osebnih kompetenc, ki jih novinarji morajo imeti, pri čemer je izjemno pomemben smisel za ločevanje bistvenega od postranskega, družbeno manj pomembnega.

Tisti, ki zagovarjajo profesionalnost, to praviloma povezujejo z zagotavljanjem svobode medijev in nesprejemljivostjo vtikanja in analiziranja njihovega dela s pozicije oblasti oz. vladnih institucij.

Čim več denarja

Če na medije gledamo z vidika lastništva, so nam vsebine razumljivejše. Mediji v zasebnem lastništvu delujejo po principu ustvarjanja vsebin, ki prinašajo denar. Čim več denarja, seveda. Zato se trudijo prodati čim več tiskanih izvodov — kar v času digitalizacije sicer stalno upada — in privabiti čim več gledalcev, poslušalcev in spletnih uporabnikov, da bi jih oglaševalci s svojimi budžeti čim bolj bogato nagradili. V njihovem portfelju aktivnosti so še drugi projekti gospodarske, družabne in športne narave.

Zadnji pogled v razvid medijev kaže, da imamo pri nas okoli 2500 registriranih medijev, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev v to eminentno zbirko. Za večino še niste niti slišali, a nič hudega. Tudi mali, neznani mediji imajo svoje nišne ciljne skupine in oglaševalce, sponzorje in donatorje.

Posebno poslanstvo

Kopja pa se najbolj lomijo na RTV Slovenija — našem edinem javnem medijskem sistemu, ki dobi denar zato, da ustvarja vsebine.

RTV je namenjena vsem. Desnim in levim. Izključenim, manjšinam, marginalnim. Pa ljubiteljem opere in rocka, folklore. Planincem in plavalcem. Traktoristom in dirkačem …. Zato so tam v programu tudi vsebine, ki večine sploh ne zanimajo. Jih pa javni servis zaradi svojega posebnega poslanstva mora delati.

Zlasti v predvolilnem času

Z mediji sodelujem skoraj trideset let. Ob aferah, ki to sploh niso bile, so jih pa tako prikazali zaradi interesov iz ozadja ali iz jeze lastnika — ker recimo nismo bili tako velik oglaševalec, kot so si želeli, ali nismo sponzorsko podprli dogodka, za katerega jim je zmanjkovalo sredstev —, so mi novinarji nemalokrat rekli: "Oprosti, ampak takšno je naročilo."

Še posebej pogosto se to dogaja v predvolilnem času. Ko vlada zanimanje za lestvice kandidatov, za preference volilcev, za odstotke naklonjenih, za razlike med tekmovalci, je histerija medijskega pritiska podobna vulkanskemu izbruhu. Generiranje afer, ki to niso, podtikanja, ki ne temeljijo na ničemer, celo pripisovanja odgovornosti motečim elementom, pa objave člankov, ki brez vsakega preverjanja dejstev obtožujejo vnaprej in šele po objavi zastavljajo vprašanja … — vse to je vsakdanja medijska praksa velikega dela medijske krajine.

Kje se je izgubila neodvisnost in profesionalnost slovenskih novinarjev in medijev?

Ta zgodba je za čas po volitvah.

NAROČI SE
#uravnoteženost #mediji
Berite nas že za 1,99€. Podprite Fokuspokus z dnevno, mesečno ali letno naročnino NAROČI SE
Share on
Za boljšo izkušnjo na spletni strani uporabljamo piškotke