Vem, pretiravam. To se mi dogaja v navalu jeze ali naklonjenosti. A zdi se, kot da je na javni agendi ostalo le še nekaj tem, ki se vsak dan svaljkajo skozi vse vrste domačih informacijskih kanalov in medijev.

Na prvem mestu je gotovo politika. Tu so še zgodbe o medijih samih, ki so v krizi in velikih finančnih težavah, pa nesrečna, nepotrebna, žalostna, krivična vojna v Ukrajini, ki traja že eno leto. Vmes se uspe preriniti v ospredje kakšnemu Luki Dončiću, v teh dneh Planici, tudi kakšni okoljski ali humanitarni zgodbi in še kakšni trapasti novici z naše estrade. Za kaj več pa skorajda ni prostora in minutaže.