Na naslednjih volitvah se bo izkazalo, ali je res, kar pravi Aleš Štrancar, češ, v Sloveniji je očitno več grdih žensk in neumnih moških kot v drugih državah, saj lepe ženske in pametni moški sicer glasujejo za ta desne.

Če se omejimo na trenutne politične razmere, ta misel s stališča misleca pogojno drži, ne more pa biti absolutno veljavna. Še predobro se namreč spominjamo, da so bile v Sloveniji že kdaj na oblasti tudi desne vlade. In ker so bile, bi to moralo pomeniti, da so se grde ženske v nekem političnem trenutku ali obdobju polepšale, neumni moški pa spametovali. Kar pa se seveda ne more zgoditi kar tako. In še manj, da bi se ženske na lepem spet pogršale, moški pa poneumili nazaj.

Ta izjava s svojo neženirano prostodušnostjo — in s seksizmom — odslikava duha časa in naš neobvezni odnos do politike. Najbolj očitna stvar je, da je trditev poljubno izmenljiva. Z enako veljavnostjo in prepričljivostjo bi lahko namreč rekli, da lepe ženske in pametni moški volijo ta leve.

Fokus in smisel

Drugo, še pomembnejše znamenje sprememb v zadnjih tridesetih letih pa je premaknjen fokus in smisel takega izjavljanja. Za primerjavo naj opozorim na nekoč ponarodelo in provokativno, danes pa že skoraj pozabljeno izjavo današnjega gospoda poslanca Žnidaršiča, ki me na nek način spominja na Štrancarjevo. 

Jonas Ž. je namreč v mladih letih na televiziji definiral tedanjo altersceno kot grde pičke in tipe brez dnarja. (In ostal živ. Oddajo so pozneje ukinili, ampak ne zaradi tega. Niti ni bilo zaradi njegovih besed škandala in pogroma. Predstavljajte si, da bi kdo to rekel danes.)

Dve bistveni razliki sta: prvič, Jonasova izjava je bila omejena na neko takrat vzpenjajočo se družbeno skupino — ki je v tem času dejansko prilezla visoko (in se spotoma gentrificirala) —, seveda pa ni bila posplošena in brez osnove kot Štrancarjeva. In drugič, medtem ko je bila tista stara nesramnost v Videošponu duhovita, kritična, satirična karikatura, pa je ta novejša bila mišljena resno in izrečena malodane kot sociološka modrost. Saj zato je pa tako butasta.

Tabloidni uvod

Brez tveganja lahko domnevam, da sta Štrancarjeva prototipa grde ženske in neumnega moškega prav predsednik vlade Robert Golob in njegova zaročenka Tina Gaber. Navsezadnje sta onadva tista, ki jima taisti jasnovidec napoveduje, da po analogiji z Benitom Mussolinijem in njegovo priležnico Claretto Petacci utegneta končati obešena z glavo navzdol.

Napovedana poroka na najvišjem nivoju bo verjetno zadnja apolitična, postranska in prisrčna stvar, ki se bo pred volitvami v politiki zgodila. To bo primeren tabloidni uvod v tako imenovano vročo politično jesen (kot bi rekla Suzana Kos in še mnogi drugi ljubitelji novinarskih klišejev). Primeren zato, ker bo to predvolilno obdobje že samo po sebi — z ohcetjo ali brez nje — politična dirka na dno. Situacija že zdaj prekipeva od domnev, manipulacij, spinov, laži, natolcevanj, namišljenih problemov, utvar in miskalkulacij, predvsem pa nerealiziranih in na vnaprejšnji propad obsojenih ambicij.

Ni nam/jim lahko

Mediji bomo duhu političnega razvrata poslušno sledili in prispevali svoje. Delali se bomo obenem neumne in pametne in vsak, še tako nepredvidljiv in nepričakovan dogodek znali obrniti tako, da se bo zdel popolnoma predvidljiv in pričakovan.

Četudi je to politično povsem irelevantno, je recimo zdaj že vsakdo prepričan, da sta se Golobčka — ves čas, odkar sta se zaljubila — nameravala poročiti ravno v predvolilnem času in da bosta še pred volitvami po možnosti obelodanila, da bosta kmalu tudi zibala.

V bistvu bi bila odlična politična poteza tudi to, da skočita v zakonski jarem — če smo že pri klišejih — tudi Urška Klakočar Zupančič in Bor Zuljan. To bi bila ultimativna tabloidizacija politike in popoln politični divertimento.

Politikom dejansko ni lahko. Niti poročiti se ne morejo — vsaj ne pri nas —, ne da bi hudobni well-wisherji insinuirali, da si v resnici samo nabirajo politične točke.

Nikoli dovolj

Na vsak način pa so ti privatni, ljubavni, dr.-romaneskni detajli veliko zanimivejši kot pa pereča politična ugibanja, kdo ali kaj še sploh preostane Gibanju Svoboda razen Roberta Goloba; kakšna bo usoda SD in Levice; kako nizkih udarcev, zapakiranih v kičasto državotvornost, se bo posluževala SDS; kako se bosta na volitvah odrezala recimo kao nova obraza Anže Logar in Vladimir Prebilič; kako se bo obnesel Jernej Vrtovec na čelu NSi; ali bo stara faca Karl Erjavec pogorel zelo klavrno ali malo manj klavrno; kdo bo po razglasitvi rezultatov s kom kolaboriral …

In tako naprej. V nasprotju s tem, kar nam vedno govorijo, nas politiki nikoli ne podcenjujejo dovolj.