Realnost preostalih dni v letu pa je seveda drugačna. Po zadnjih podatkih (za 2020) v Sloveniji pojé vsak državljan 87,93 kilogramov mesa na leto. Če to kilažo delimo s 365, dobimo 241 gramov ali skoraj četrt kile na dan.
Ni treba posebej poudarjati, da je evropsko letno povprečje mesa 20 kilogramov nižje (186 gramov na dan).
Neslovenska aktivnost
Takrat še mandatar Golob je maja letos rekel, da bi bilo za zdravje in okolje dobro, če bi jedli manj mesa. Prav, zakaj pa ne. A pravoverni mesojedci so načeloma dobronamerno izjavo trivializirali in profanizirali. Pa ne iz prehranjevalnih in prehrambenih razlogov, temveč iz političnih. Le kako si politik, ki se ima za svobodnjaškega, drzne ljudem pametovati glede hrane? In to celo glede mesa! Preobjedanje z mesom je namreč domoljubno, moško in konservativno, odpovedovanje mesu pa je del kulture kenslanja in signaliziranje namišljene moralnosti. Neslovenska aktivnost, tako rekoč. Za ta desne so stereotipne klobase, biftki in ocvirki, za ta leve pa kaviar in avokado na toastu.
To FB in TW denunciantstvo me v bistvu ne čudi. Čudi me kvečjemu, da je to postalo novinarska metoda. In to celo na RTV! Tako smo v sredo zvečer v Odmevih slišali voditelja napovedati prispevek na to mesno temo, da je “več kot polovica [SSP] privržencev veganstva”.
Strateški svet za prehrano
A kakorkoli, predsednik vlade je očitno mislil resno. Ta mesec je namreč začel ustanavljati Strateški svet za prehrano, ki bi se naj ukvarjal točno s tem.
SSP ima zaenkrat petnajst članov, po novem letu — ko bo konstitutivna seja — pa jih bo imel še več. Kot beremo na spletni strani vlade, bo cilj SSP “priprava predlogov in ukrepov za boljšo oskrbo državljank in državljanov s cenovno dostopno kakovostno in varno hrano, ki ima hkrati tudi najmanjši možni negativni vpliv na zdravje ljudi, okolje in podnebje”.
Apolitično spolitizirana koalicija
Prav tako resno kot Golob pa mislijo tudi njegovi nasprotniki. Kar je bilo pred pol leta samo opozicijsko, desničarsko nasprotovanje domislici novoizvoljenega mandatarja, je zdaj apolitično spolitizirana, gospodarsko-lifestyle koalicija ljudi proti konkretizaciji projekta.
Imam občutek, da so zdaj najbolj proti tisti, ki jih načeloma ne bi prav nič motilo, če bi jedli meso samo petkrat na teden namesto vsak dan — vendar obenem taki, ki ne prenašajo, da bi jim kao vrhovni vegan to diktiral.
Kakor hitro so imena članov SSP prišla v javnost, so nasprotniki namreč pohiteli z omalovaževanjem, da gre za pristransko sestavljeno, večinoma vegansko združbo.
Ker je tako pisalo
To facebookarsko in tviteraško denunciantstvo me v bistvu ne čudi. Čudi me kvečjemu, da je ta navijaška in posploševalna mentaliteta postala novinarska metoda. In to celo na RTV Slovenija! Tako smo v sredo zvečer v Odmevih slišali voditelja napovedati prispevek na to mesno temo, da je — oz. “bi naj bila”, s čimer vse rešijo — “več kot polovica [članstva SSP] privržencev veganstva”.
Članov in članic SSP ne poznam in iz njihovih objavljenih poklicnih in strokovnih profilov ne morem sklepati, kako se prehranjujejo. Lahko pa na podlagi tega domnevam, da se bodo kompetentno ukvarjali s tem, za kar jih je vlada angažirala.
Ampak medijem verjamemo samo še poljubno in selektivno. Žal. Drugi bodo raje domnevali, da je več kot polovica med njimi veganov. Ker je voditelj Odmevov tako rekel (7:00) in ker je pisalo na MMC! Nasprotniki so dosegli svoj namen. Izmislili so si, da so člani SSP vegani.
Preobjedanje z mesom je domoljubno, moško in konservativno, odpovedovanje mesu pa del kulture kenslanja in signaliziranje namišljene moralnosti. Neslovenska aktivnost, tako rekoč. Za ta desne so stereotipne klobase, biftki in ocvirki, za ta leve pa kaviar in avokado na toastu.
Slikovito izražanje
Izmišljajo pa si tudi drugi. Bolj poklicani, da tako rečem. Če nič drugega, se vsaj slikovito izražajo.
Uradno stališče Kmetijsko-gozdarske zbornice je recimo, da gre za “demonizacijo” slovenske mesne industrije. Interesno združenje mesarjev in/ali mesninarjev pravi, da je SSP “očiten konflikt interesov” in da je to “škodljivo”, “morda celo nevarno”.
Najbolj smešni pa so tisti, ki se razburjajo, da jih ni zraven. Recimo predstavniki kmetijstva in živilstva in dotičnih strok. Za članstvo prikrajšani pravijo, da sestava SSP “ni uravnotežena glede na vključenost strokovnjakov celotne prehransko-živilske oskrbovalne verige”.
Mesna demokracija
Pa kaj bi oni radi? Nekakšni mesni parlament? S pravično zastopanimi predstavniki zainteresiranih? Hram živinorejsko-veterinarsko-nutricionistično-predelovalno-pedagoške demokracije?
Naj jih opozorim: predsednik vlade ne ustanavlja Strateškega sveta za prehrano zato, da bi bili interesi dotičnih pravično reprezentirani. Predsednik vlade ustanavlja SSP zato, da bi pojedli manj mesa, ne več. Zato to dela. In če komu to ni jasno, naj se mu zatakne kost v grlu.