Po pravosodni ministrici Dominiki Švarc Pipan, ministrici za javno upravo Sanji Ajanović Hojnik, ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ireni Šinko in ministrici za notranje zadeve Tatjani Bobnar je status bivše dobila tudi ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh.
Končno. In prepozno. Tak je moj pogled na njen doprinos k delovanju slovenske vlade, k področju, ki ga je vodila in njeni vlogi v tem času do družbe nasploh. Njena zgodba je za pozabo — razen računalnikov in prometne zagate, seveda.
Stojmenov Duhova odhaja z modrimi lučmi ali zaradi modrih luči?
Značilni nasmeh
Ko se je še kot ministrica za digitalno preobrazbo v četrtek prikazala na odstopni novinarski konferenci, smo vedeli, da bo nekaj zanimivega. In ni nas razočarala. Z njenim značilnim nasmehom, ki nam gre prej na živce, kot pa da bi nam vlival občutek iskrene prijaznosti in ljubeznivosti, in po bliskoviti zavrnitvi vseh obtožb — kjer naj bi zaradi cestnega zastoja s šoferjem uporabila fast & furious način vožnje, da bi ujela letalo —, je brez besed odkorakala s prizorišča. Očitno je bilo že prvo vprašanje novinarjev za njeno hitrost prepočasno. Modre luči za njen odhod so bile prižgane, še preden je sploh lahko kdo dvignil roko.
Raziskovalna hiša Mediana je takoj po izbruhu te afere hitro izmerila utrip javnega mnenja in ugotovila, da so volilci in volilke — neglede na politično naravnanost — večinsko za to, da mora oditi.
Kdo (če kdo) jo je treniral?
Tako, kot je delovala, je zdržala še zelo dolgo. Prav zanima pa me, kdo je bil njen trener za komuniciranje. Zanima me, koliko napora je ta oseba vložila, da bi ji izbrisala tisti nenaravni, vsiljeni, arogantni in vzvišeni nasmeh, s katerim je zagovarjala neposrečeni nakup računalnikov.
Kdorkoli je že bil, ni bil uspešen.
Kako zelo je morala biti zaverovana vase, v svoj prav in v svoj nasmeh, da ni slišala opozoril sodelavcev, naj tega ne počne. Morda pa ji takega treninga niso zagotovili? Je mogoče, da ji nihče ni povedal, da komunicira zgrešeno? Da takšna komunikacija ni primerna za ministrico z resnim resorjem? Da ni na lepotnem tekmovanju in da se ji ni treba nenehno smehljati? Da je bolje včasih biti resen pri pojasnjevanju in argumentiranju in se ne nasmihati ob tem, ko razlagaš, zakaj 13.000 računalnikov po več kot letu dni še vedno ni razdeljenih. In tudi še nekaj časa ne bo.
Premierova profilna slika
Odhaja “ponosno in z dvignjeno glavo“, je rekla. Le na kaj je lahko tako zelo ponosna, se sprašuje vesoljna Slovenija. Kaj je tisto, kar je z ekipo dobrega naredila za digitalizacijo naše družbe, da bi pustila tako neizbrisen ali vsaj opazen pečat?
Na družbenem omrežju X je vladni Urad vlade za komuniciranje z vso resnostjo oznanil: “Premier dr. Robert Golob je sprejel odstop ministrice dr. Stojmenove Duh in se ji zahvaljuje za dosedanje delo.” V obilici drugih Uradovih sporočil je to zvenelo približno tako pomembno, kot da si je premier izbral novo profilno sliko.
Ministrica je sicer pojasnila, da še ni prejela kazni za prehitro vožnjo oz. zaradi vožnje z lučjo, zato je tudi ni mogla plačati. Kot da so čakali, da kazen pride v digitalni obliki. Ampak avstrijska tehnologija očitno caplja za našo digitalno naprednostjo.
Kakšen spin?
Tisti modri luči torej sploh nista bili zlorabljeni! Mogoče je šlo za test nove aplikacije Vozi kot funkcionar, ki avtomatsko zazna zamudo na letalo in prižge modre luči. Avstrijci preprosto nikoli niso razumeli slovenskih naprednih funkcij.
Če na MDP iz Avstrije res ni prispelo nič, kar bi jo bremenilo, zakaj hudiča je potem iskala pomoč pri našem veleposlaništvu na Dunaju in jih prosila, naj se skušajo dogovoriti, da kazni ne bi bilo? Je bila to samo preventiva? Če to drži, potem je točno vedela, da je bila v prekršku in da je kot ministrica prva, ki mora spoštovati zakonodajo in za prekršek plačati ustrezno kazen. Kakšen spin je želela doseči in nas imeti za norca?
Da mora oditi, danes večinsko menijo tudi njeni svetovno nazorski privrženci.
Sumljiv sloves kadrovika
Kaj pa opozicija? SDS je seveda že lani skočila na interpelacijski vlak brez modrih luči. Oni se kot opozicija vedno vozijo v koloni. Po pravilih. Takoj za zadnjim vladnim vagonom — ker so nenehno v pripravljenosti. Zahtevali so njeno glavo takoj, ko se je zgodil izvirni greh s prenosniki, ki še vedno čakajo v drago plačljivem skladišču na update. Kako vendar, če so brez ustreznega operacijskega sistema?
Vprašanj, ki se bodo porajala po njenem odhodu, bo še veliko. A zdaj, ko se bivša ministrica vrača v akademske vode, nas vsaj ne bo skrbelo, da bi še koga prehitela. Hitrost pač ni odlika akademskega sveta.
Premier, ki je na začetku mandata napovedoval, da bo kadrovski mojster — ker da če kaj zna, zna kadrirati —, je očitno podcenjeval izziv. V dobrih dveh letih se je moral sprijazniti, da so vrata na ministrstvih vrtljiva. Sloves najslabšega vladnega kadrovika pa postaja vse bolj lepljiv. Z zanimanjem pričakujemo novega ministra ali ministrico z njegovega seznama.
Nekaj pa je verjetno zagotovljeno že danes: modre luči se bodo prižgale samo, če bo to digitalno usklajeno z avstrijskimi cestnimi predpisi.