Lani je bilo supervolilno leto. Na nek način je bilo to leto upanja. Superleto, ki bi nas lahko razveselilo z vrsto dobrimi spremembami in izboljšavami stanja, življenja, duha v Sloveniji. A se danes zdi, da tega optimizma ni več in da si želimo samo še to, da ne bi bilo še slabše. 

Vsak čas bo eno leto od parlamentarnih volitev, na katere smo polagali veliko upanja. In vanje vložili veliko naših glasov. Verjamem, da nas ni malo, ki smo upali, da bo po enem letu življenje boljše, da bomo naredili odločen korak naprej, zagnali potrebno mašinerijo, da ujamemo tisti misteriozni nemško-francoski vlak, za katerega se še danes ne ve, kam gre in kje ima tisto želeno, rajsko postajo.