Res nas lahko zelo skrbi, da živimo v družbi, kjer majhni, dejansko nepomembni moški in njihovi privrženci v javnem političnem življenju uporabljajo rdeče čevlje z visoko peto kot argument za diskreditiranje, žaljenje, izločanje in nespoštovanje žensk. Če jih ne motijo frizure, obleke, makeup, kilogrami, pa udarijo po čevljih.

V egoistični zagledanosti vase in v svoj superiorni spol si dovolijo šovinistično, seksistično, nastopaško šopirjenje. Da bi prikrili svojo lastno neuspešnost, povprečnost in neizpolnjenost. In da bi potolkli pamet, lepoto, dostojnost ženske, ki je bila s parlamentarno večino izvoljena za drugega najpomembnejšega človeka v državi.

Ženska racionalnost

Smo se ženske pri ocenjevanju politikov ali drugih javnih osebnosti kdaj vtikale v to, kakšno kravato nosite moški? Koliko las še imate na glavi? Kakšno obleko ste si danes nadeli?

Ženske se glede teh vprašanj omejujemo na domače okolje, ko možem svetujemo pri odločanju, kako se naj uredijo. Pri tistih drugih, ki z javnim delovanjem vplivajo na naša življenja, pa je pomembno vse kaj drugega. Tam veljajo dejanja, realizacija obljub, dogovorjenih zavez, doslednost, vrednote in spoštljiva komunikacija.
​{embed_info_box}202453{/embed_info_box}

Ženskam v njihovi racionalnosti in ob prepletanju številnih vlog, s katerimi se vsak dan spopadamo, še na misel ne pride, da bi se ukvarjale s tako površinskimi vsebinami — ki niti niso naša stvar in jih niti ne moremo spremeniti. 

Niti črna kravata — namreč black tie, kar pomeni “oblecite smoking” —,  ki sta si jo namesto primernega oblačila nataknila okoli vratu Žan Mahnič in Tomaž Lisec (SDS) na svečani prireditvi v ZDA, nam ženskam ni šla tako v nos, čeprav je šlo za moški bontonski spodrsljaj. Moškim pa grejo na živce povsem modni, elegantni, prav nič pošvedrani in povsem primerni rdeči čevlji predsednice parlamenta.

Indeks enakosti

Načelo enakosti je temeljna človekova pravica in svoboščina. To ne pomeni, da smo vsi isti. To pomeni, da moramo biti ženske in moški v družbi ne zgolj zakonsko, temveč tudi v praksi enako prepoznavni. To pomeni, da moramo biti enako udeleženi na vseh področjih javnega, pa tudi zasebnega življenja. Pa tudi to, da moramo imeti enake koristi od rezultatov družbenega napredka. 

Toda čeprav se trudimo z ukrepi na področjih, kjer so razlike najbolj očitne, enakost med spoloma v praksi še vedno ni dosežena. Med te stvari spadajo predvsem nasilje nad ženskami ter odprava neenakosti na področju zaposlovanja, znanosti in politike.

Statistika pravi, da je indeks enakosti spolov, ki ga je lani objavil Evropski inštitut za enakost spolov, pokazal, da Slovenija dosega 67,6 točke od stotih in se uvršča na 12. mesto med državami članicami EU. To je mesto nižje kot leto prej. Najboljši rezultat (kot že leto prej) dosega Švedska s 83,9 točke, druga je Danska s 77,8 točke, na tretjem mestu pa Nizozemska s 75,9 točke. Na zadnjih mestih so Grčija (52,5), Madžarska (53,4) in Romunija 54,5.

Na področju moči, ki upošteva zastopanost spolov v vladi in parlamentu, je Slovenija lani zbrala 53 točk, kar je v primerjavi z letom prej dve točki manj. Razlog za to je bilo nižje število ministric v Janševi vladi. 

Na papirju

Da smo kljub uvrstitvi v zgornjo polovico EU držav na papirju še zelo daleč od enakosti in medsebojnega spoštovanja spolov, vam postane jasno, če se sprehodite po družbenih omrežjih. Žal pa tudi po medijih. Neenakost je vidna tudi v praksi. V zasebnem življenju se med drugim kaže tako, da ste moški veliko manj udeleženi pri negi in vzgoji otrok, gospodinjskih opravilih ter skrbi za naše ostarele in bolne. Da so vam otroci ob razvezah še vedno redkeje dodeljeni in da smo ženske pogosteje izpostavljene nasilju v družini — tudi z najbolj krutim poseganjem po življenju. 

V javnem življenju se naša neenakost kaže tudi tako, da ženske kljub višji izobrazbi manj zasedamo položaje gospodarskega in političnega odločanja, da smo pogosteje zaposlene za določen čas, da za svoje delo prejemamo nižje plačilo, da smo pogosteje izpostavljene spolnemu nadlegovanju in da nas je bistveno manj v poklicih prihodnosti, kot so recimo informacijsko-komunikacijske tehnologije ter umetne inteligence.
​{embed_info_box}202452{/embed_info_box}

Čas je

Jeseni bodo volitve za predsednika ali predsednico države. Upam, da bodo odlične in odločne ženske, ki razmišljajo o tej funkciji, zbrale dovolj moči in se podale v kandidaturo. Čas je namreč, da enakost zakoličimo tudi s prvo predsednico države.
​Ali bo nosila rdeče ali črne čevlje, ne bo pomembno. Pomembno bo, da bo v okviru svojih pooblastil zgled, avtoriteta in dobra družbena usmerjevalka. Svetilnik. In ponos nas vseh. 

In da ne bo tiho, kadar bo treba kaj povedati.
​{opomba}202454{/opomba}