Ko so nemški krščanski demokrati CDU konec maja 2005 nominirali Angelo Merkel za prvo kanclerko v zgodovini Nemčije, je kandidatka pred mogočnim zborom svoje stranke in pred vsemi nemškimi mediji med drugim rekla: »Želim služiti Nemčiji.« (»Ich will Deutschland dienen.«) To je potem ponovila tudi v naslednjih, skupaj štirih kampanjah. 

Ključna beseda v tej obljubi je »služiti«. V tej besedi je zaznati vse tiste vrednote, ki bi morale odlikovati dobrega politika ali političarko.

Vrednote

Najprej predanost. Služiti namreč pomeni biti predan nečemu ali nekomu. Takšen politik postavlja potrebe drugih pred svoje in je pripravljen delati v njihovem interesu.

Odgovornost. Služiti pomeni biti odgovoren za svoja dejanja in za posledice teh dejanj. Odgovoren politik se zaveda, da so njegova dejanja pomembna za druge in je pripravljen zanje odgovarjati.

Skromnost. Služiti pomeni biti skromen in ne samovšečen. Takšen politik se ne osredotoča na lasten jaz in rast svojega ega, ampak na to, da je v pomoč, da lahko rastejo drugi, da raste družba.

Spoštovanje. Služiti pomeni spoštovati tiste, ki jim služite. Politik, ki služi svojemu narodu, ceni potrebe in želje ljudi ter z vsemi ravna dostojanstveno.

Nesebičnost. Služiti pomeni biti nesebičen in ne iskati lastne koristi. 

Biti torej v službi ljudstva pomeni delati dobro za ljudi.

Dva različna stila in metodi

To, kar opažamo pri naših politikih — neglede na čas, neglede na družbeno ureditev in neglede na vodilno politično opcijo —, pa ni služiti. Je vladati. Z eno samo svetlo izjemo.

Gre za dva povsem različna stila, načina, metodi vodenja in odnosa do oblasti.

Politiki, ki jim je cilj služenje, dajejo osrednji poudarek na opravljanje nalog v korist skupnosti oz. celotne družbe. Želijo delovati v najboljšem interesu ljudi. Njihova dejanja so usmerjena v izboljšanje življenja vseh. Poudarjajo predanost in odgovornost do svojih volivcev ter zagotavljanje vsaj pravičnosti za vse državljane, če je že blaginja včasih odvisna tudi od globalnih ekonomskih gibanj. Delujejo transparentno in odgovorno, kajti vseskozi se zavedajo, da so odgovorni volivcem.

Na drugi strani pa vladati pomeni postavljati oblast in nadzor nad državo oz. skupnost. Na prvo mesto. Politiki, ki vladajo, poudarjajo moč. Osredotočajo se na uresničevanje lastnih političnih ciljev, na svojo in strankarsko agendo, na pridobivanje in ohranjanje oblasti. Pogosto na račun drugih. Odločitve sprejemajo v skladu s svojo vizijo in prepričanji, obrnjeni vase. Netransparentnost je zanje pogost modus operandi, saj se ne počutijo odgovorne nikomur drugemu kot sebi. Saj so vendar na oblasti. In vladajo. 

Posledice

Posledice teh dveh pristopov ustvarjajo zelo različna družbena okolja. Vplivajo na nacionalni značaj, na družbeno klimo. Tudi na rast in razvoj države nasploh.

Politika služenja vodi k bolj vključujoči in pravični družbi. Ljudje se počutijo slišane in upoštevane. To krepi zaupanje v politiko in spodbuja aktivno državljanstvo. Družba kot celota napreduje, saj se politiki osredotočajo na reševanje skupnih problemov in spodbujajo sodelovanje.

Politika vladanja pa ustvarja delitve in neenakosti. Ljudje se počutijo odrinjene in nemočne. To vodi v apatijo in povečuje nezaupanje v politiko. Družba stagnira, saj se politiki osredotočajo na privilegije elit in ohranjanje lastne moči.

Po vseh pretresih

V tako razviti družbi, kot je naša — in po vseh zgodovinskih pretresih, skozi katere smo šli —, potrebujemo politiko služenja in ne vodenja. Potrebujemo politike, ki se osredotočajo na dobro ljudi. Potrebujemo politike, ki so pošteni, odgovorni in predani svojim volivcem. Potrebujemo politike, ki so mož beseda in ki jih odlikuje neomajna integriteta. Ki okrog sebe ne gradijo zidov in se ne obdajajo s četo zaščitnikov in varnostnikov. V svoji predanosti, odgovornosti, skromnosti, spoštovanju ljudi in nesebičnosti takšne zaščite ne rabijo. Samo s takšnimi voditelji bomo lahko ustvarili boljšo družbo in s tem boljšo prihodnost za vse.

Ne potrebujemo jih od naslednjih volitev naprej. Že danes je skrajni čas, da odstranimo samovšečne, nesposobne, grabežljive, lažnive, prepotentne egotripe, ki so se naselili v naši politiki. Da ustavimo razpadanje podsistemov, do katerega prihaja že v tem trenutku in pred našimi očmi. In to s posledicami, ki jih že čutimo: zdravstvo, šolstvo, sodstvo, tožilstvo, javna uprava ... Da se tudi v politiki vzpostavi red. Da se izkorenini sistemska korupcija in da se na odgovorna mesta postavi predane, sposobne, strokovne, odgovorne … — in ne zgolj »naše«.

Daleč od interesov

Naj bom na koncu konkretna. V luči aktualne politične afere Litijska cesta bi se moralo vedeti, kakšna je vloga in kje so meje generalnih sekretarjev političnih strank. Pa tudi drugih tičk in tičev, ki se zajedajo v delovanje institucij, organov, medijev. Jasno je, da delujejo izključno v interesu svojih strank ali pa v svojem lastnem interesu. Daleč od interesov vseh nas.

Zaslužimo si, da bi nam politiki služili.