V zadnjih dveh tednih smo spremljali še eno nadaljevanje zgodbe o klientelizmu, pogoltnosti, grabežljivosti in netransparentnosti v slovenskih državnih podjetjih. Tokrat ob razkritjih domnevnih malverzacij znane ljubljanske odvetnice. Ta naj bi s svojimi vplivi in poznanstvi usmerjala posle v državnem podjetju DARS in skrbela za ustrezno “porazdelitev poslov” — in za to prejemala vrtoglave nagrade.

A to ni samo zgodba o eni odvetnici. Vseeno je, kako se piše. Kar smo slišali in prebrali v prispevkih, je zgodba o sistemski korupciji in klientelizmu v državnih podjetjih, kjer se denar davkoplačevalcev preliva v žepe posameznikov, odgovornosti pa kot ponavadi ni. Da za vsem tem stojijo tudi odvetniki — torej ljudje, ki bi tako kot sodniki morali imeti neomajno integriteto in ki bi morali uživati naše zaupanje že zaradi poklica —, je čisto navadna svinjarija.

Samopostrežba DARS

Tako kot številna druga državna podjetja tudi DARS ni v lasti politično nastavljenih direktorjev. Prav tako ni v lasti na podoben način nastavljenih nadzornikov in vplivnih odvetnikov. Njegov denar je naš denar, ki bi moral služiti javni infrastrukturi, varnim cestam in razvoju — ne pa financiranju luksuznih ur Rolex, ki jih je (mimogrede) plačalo 240 kupcev letnih vinjet, in drugih ekskluzivnih poslov. Ni čudno, da cena vinjete raste hitreje kot marsikje v našem sosedstvu. Toda očitno so državna podjetja pri nas še vedno privatizirana po prijateljskih linijah, kjer si posle med seboj podajajo tisti, ki “vedno vedo, koga poklicati”.

Znana ljubljanska odvetnica je vse obtožbe — pričakovano — odločno zavrnila, označila za neresničen konstrukt in napovedala pravne ukrepe proti vpletenim. Prav tako je zanikala vsako poznanstvo z enim od tistih, ki je baje užival privilegije njenih dejanj in prejemal darila ali podkupnine. Kljub temu so razkritja sprožila preiskave s strani Komisije za preprečevanje korupcije in drugih pristojnih organov.

Nihče ni kriv

In kdo je (ali bo) v tej zgodbi uradno odgovoren? Nihče. Nihče ne bo odgovarjal, ker so takšni posli vedno zaviti v pravni formalizem, zavajajočo birokracijo in skrbno načrtovane luknje v zakonodaji. Čeprav imamo institucije, ki bi morale varovati zakonitost — namreč KPK, Računsko sodišče, nadzorne svete, parlamentarne komisije —, se njihova moč konča tam, kjer se začneta politična volja in politični interes.

Eden od bolj zaskrbljujočih vidikov te afere je, da se v njej pojavljajo ljudje, ki delujejo kot samooklicani, toda neregistrirani lobisti. Gre za posameznike, ki niso nikjer uradno registrirani, a očitno vplivajo na poslovne odločitve državnih podjetij. Da se razumemo: zakonito lobiranje je v demokratičnih družbah nujno ali celo zaželeno, saj odločevalci v javnih in državnih institucijah na tak način zakonito in transparentno dobivajo potrebne informacije, kako si družba predstavlja urejenost nekega področja javnega delovanja.

Lobisti in “lobisti”

Pri nas pa imajo namesto zakonitih lobistov, ki morajo svoje stike in vsebine korektno prijavljati in o njih poročati, največji vpliv tisti, ki nikoli ne vstopijo skozi uradna vrata. Dogovarjajo se po privatnih telefonskih klicih ter na neformalnih sestankih in večernih srečanjih v restavracijah. Takšna praksa popolnoma razvrednoti pomen zakonitega lobiranja in omogoča nepoštene posle, ki jih nikoli nihče ne razišče do konca.

Ti nezakoniti lobisti s tem potiskajo Slovenijo na raven banana republik. Delujejo namreč skrito in zahrbtno, bogatijo na račun vseh nas in obenem rušijo tudi ugled zakonitega poklica lobista, ki j zaradi tega skoraj že izkoreninjen. Ker se bolj izplača delati skrito, tiho, pod mizo. Neevidentirano. Nezakoniti lobisti so kot mazači v zdravstvu, ki se izdajajo za zdravnike in izpulijo denar od bolnikov. Delo zakonitih lobistov bi moralo po zgledu iz tujine tudi v Sloveniji postati visoko ugledno, saj delujejo pregledno, etično, moralno in v skladu z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. Kaos in šibka, nedorečena zakonodaja na tem področju pa ustreza mnogim.

Kakšen bo epilog?

Kakšen bo epilog zgodbe DARS-odvetnica-nekdanji partner-izigrani player-privilegirani player?

Priimki res niso pomembni, ker je takih spreg pri nas še mnogo. Epilog bo verjetno enak kot pri aferah, ki smo jim bili že ničkolikokrat priča. Mediji razkrijejo šokantne podrobnosti, politiki izrazijo začudenje, pristojni organi napovejo preiskave — potem pa zgodba utone v pozabo. Če bo kdo kdaj za kaj obtožen, bo primer zastaral. Dokazi bodisi ne bodo zbrani pravočasno, ključno pričanje pa bo padlo zaradi proceduralne napake. In krog bo sklenjen. Kriv ne bo nihče, karavana gre dalje.

Tak primer je že afera Litijska. Več kot leto dni je od takrat, ko se je čez noč našel denar za nakup več let zapuščene, precej uničene hiše in bil čez noč nakazan prodajalcu. Ne več ne manj kot 7,7 milijona evrov je končalo v zasebnem žepu. Pa ne zato, ker bi državi bilo v interesu, da kupi uporabno stavbo, ampak zaradi interesa posameznikov, da bi naskrivaj obogateli. Tudi tu so imeli pravniki pomembno vlogo.

In glej ga zlomka — spet ena ista odvetnica.

Ali obstaja rešitev?

Primer DARS odpira vprašanja integritete in etičnosti v pravni stroki in v državi nasploh, pa tudi o tem, kako lahko posamezniki zlorabijo svoj položaj za osebno korist. Primer tudi opozarja na potrebo po transparentnosti in nadzoru nad delovanjem državnih podjetij in njihovih svetovalcev. Neglede na izid preiskav je jasno, da je treba standarde etike in integritete dosledno upoštevati v vseh družbenih sferah, če hočemo ohraniti zaupanje javnosti v pravosodni sistem.

Ali obstaja rešitev? Seveda. Vendar zahteva nekaj, česar pri nas kronično primanjkuje — politične volje in osebne odgovornosti. Potrebujemo reformo državnih podjetij, ki bo omogočila večjo preglednost poslovanja in onemogočila vpliv neformalnih mrež. Potrebujemo učinkovitejši nadzor nad lobiranjem, kjer bodo imeli samo zakoniti lobisti možnost opravljati ta poklic. Transparentno, etično in evidentirano. Pravne posledice za odgovorne morajo biti jasne. Simbolične kazni ne zadoščajo. Pričakujemo dejansko odgovornost za škodo, povzročeno državi in davkoplačevalcem.

Pa do takrat? Aferi DARS bo kmalu sledila neka nova afera. Vse skupaj bo še en dokaz, da je Slovenija država, kjer se zaupanje v institucije krha, medtem ko nekateri v njej še naprej bogatijo s pomočjo sistema, ki jim to omogoča.

In dokler ne bo pravega preboja, bodo take zgodbe — neglede na priimke — brez epiloga.