Vprašanje je sicer na mestu. Zunanja politika gradi našo prepoznavnost, ugled države in posledično tudi vpliv, ki ga lahko ima Slovenija v mednarodni skupnosti. Pri tem morajo biti usklajeni vsi, ki oblikujejo in izvajajo našo zunanjo politiko. To so Državni zbor, ki na predlog Vlade in Ministrstva za zunanje zadeve oblikuje in sprejema smernice — in predsednik države, predsednik vlade in v tem času pristojna ministrica. Seveda pri tem sodelujejo še mnogi, a ti trije so nedvomno najpomembnejši.

Zunanjepolitični cilji

Usklajenost je pomembna. Zgodilo se je, da smo začrtano zunanjepolitično naravnanost, osredotočeno na jedrno EU — in v DZ formalno nikoli spremenjeno — v preteklem mandatu po zaslugi takratnega predsednika vlade in ministra za zunanje zadeve čez noč močno preokrenili proti skupini višegrajskih držav. In se zapletli v mešana, nejasna sporočila do lastnih volivcev in volivk, pa tudi navzven.   

Gremo mi torej malo po svoje ali imamo začrtano pot in jasen cilj?

Na samostojni poti je Slovenija dosegala ključne zunanjepolitične cilje po korakih. Postala je članica OZN, Nata, EU, evroobmočja in Schengna. Tako je postala enakopravna in aktivna udeleženka v mednarodnih odnosih, kjer so ključne vrednote mir, varnost, blaginja, spoštovanje mednarodnega prava in učinkovit multilateralizem, katerega središče je OZN. Zdaj si prizadevamo še za kandidaturo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta OZN, kar je prav tako izjemnega zunanjepolitičnega pomena.

Nedoslednosti in razpoke

In prav pri promociji Slovenije med državami, ki za članstvo v VS glasujejo, se kažejo nedoslednosti in razpoke naše zunanje politike. Zato kandidatura še zdaleč ni zanesljivo dobljena, četudi nam na drugi strani kot konkurentka stoji avtokratsko vodena Belorusija.

Pomembno je, da bo prvi obisk novega predsednika ali predsednice povezan z aktualno zunanjepolitično situacijo in našimi preferencami ter usklajen z vsemi akterji slovenske zunanje politike. Pričakujemo lahko, da bo to ena od držav evroatlantske povezave, saj so te gospodarsko, politično in varnostno najbolj povezane s Slovenijo, ali pa države Zahodnega Balkana oz. nekdanje skupne države. Je pa pomenljivo, da je po več kot pol leta vojne v Ukrajini ta nekako izven radarskega dosega. Kljub temu, da je zaradi njenega geopolitičnega učinka in globalnih posledic v mednarodni politiki še vedno glavni izziv vojna v Ukrajini.

Politika odprtih vrat

Ampak medtem se še vedno soočamo s posledicami korona krize in reševanja perečih klimatskih izzivov. Vse to dodatno vpliva na gospodarstva, na prehransko in energetsko varnost, na cene dobrin, inflacijo in delovanje trgovinskih poti in dobavnih verig — kar lahko vodi v porast revščine, večanje družbene neenakosti in politično nestabilnost v različnih delih sveta. Prav zato so še toliko bolj pomembne temeljne vrednote EU, kakršne so enotnost, solidarnost, vladavina prava ter projekti za pomoč in blažitev negativnih posledic vojne.

Za prihodnost in razvoj EU je nujno ohraniti “politiko odprtih vrat” za širitev z novimi članicami, vzpostaviti učinkovitejše odločanje v strukturah EU, krepiti tehnološko neodvisnost, diverzifikacijo dobavnih verig, slediti klimatskim ciljem in krepiti odpornost in zmožnost za odzivanje na krize. Slovenija mora tudi in prav preko diplomacije poskrbeti za uresničevanje lastnih nacionalnih interesov.

Piškotkarski status

Obiski predsednika ali predsednice države v tujini nikoli več ne bi smeli biti samo prijetni družabni dogodki z imenitnim kosilom in klepetom s čajem ob petih, temveč odlično zasnovana in izvedena, resna, trda in odgovorna mednarodna agitacija. Ne trdim, da smo v preteklosti v tujini samo čajčkali. A naše mesto v mednarodni skupnosti, naš vpliv, moč našega glasu, ugled in prepoznavnost Slovenije v svetu res ne vlivajo prepričanja, da so bile številne poti na tuje v celoti izkoriščene.  Negotova prihodnost nas zavezuje, da zunanjo politiko upravljamo in izvajamo učinkovito in v korist vsega in vseh, kar naša država je in kar smo. 

Stabilna Slovenija deluje v stabilni Evropi, ki je usklajena na vrednotah, na solidarnosti, na vladavini prava in sodelovanja. Piškotkarskega statusa si v prihodnje ne moremo več privoščiti. Po svoje pa tudi ne bomo blodili po svetu.