In zdaj? Kaj naj zdaj naredim? Brigiti v spomin bi ji morda moral izpolniti obljubo — ali pa za vse življenje osramočen ostati tiho.
Smrt moje drage, najljubše sošolke iz gimnazije Brigite Pavlič v bistvu ni bila nepričakovana. Umrla ni niti en teden po tem, odkar sem od Večerove kulturne urednice Petre Vidali — sicer avtorice lepega in izčrpnega nekrologa —, izvedel, da so Brigiti šteti dnevi.
Obstajajo posamezniki, ki so po logiki življenjskih skrivnosti in komajda uhojenih odnosov brez očitnega razloga zelo pomembni za druge. Taka je bila Brigita Pavlič zame.