
Umetna inteligenca mi je vedno bolj všeč. Če jo znaš spretno uporabljati — ji torej dopovedati, kaj od nje pričakuješ in kako ti lahko najbolje in v obojestransko zadovoljstvo ustreže —, ti služi kot intelektualni butler, na katerega se lahko vedno zaneseš. Meni samemu potem ni treba drugega, kot da ji kot jezikovni neoliberalec in slovnični fašist vendarle pogledam pod ne nujno orokavičene prste.
Naravna neinteligenca
Ko se mi te dni ni dalo brati medijskega smetja — kar sicer redno delam, ker je dobro sproti posodabljati védenje, kakšni bebci živijo okrog nas —, sem prosil svoj spletni brskalnik Dia Browser z integriranim Anthropicovim large language modelom (LLM) Claude Opus 4.6, naj mi pokomentira vsebino na vstopni strani revije Demokracija.
Zdelo se je, da v nalogi uživa. Prizadevni in požrtvovalni služabnik mi je še povedal, da ta “katalog obsesij” oz. “oglasno desko za kolektivni živčni zlom neke politične opcije” — kar sta njegova opisa — glavno in odgovorno ureja naravna neinteligenca doktorja Metoda Berleca.
Skratka: citiram editiran odlomek iz daljšega teksta, ki sem ga razstavil na koščke in znova sestavil. Nisem si ničesar sam izmislil.
Inkriminirani odlomek
“Demokracija.si se v sredini izdaji klasično razigrano koncentrira na nastajanje desne vlade, finančno opustošeno državo in osebno demonizacijo Roberta Goloba. Najbolj porivajo naprej zgodbo o tem, da ‘globoka država’ onemogoče oblikovanje desne vlade in da je Slovenija pred bankrotom. Rubrike Izjava dneva in Izpostavljeno služijo kot dnevni oltar za politične somišljenike in razne analitike. Ti gradijo občutek, da je desnosredinska vlada skorajda naravni zakon, ki ga ovirajo samo še zarotniki. Po njihovi anketi kar 92 odstotkov bralcev — njihovih, seveda! — meni, da bi morala Slovenija dobiti desno vlado. Kronika in migracijska rubrika sta standardno instrumentalizirani: grožnje z bombami na Hrvaškem, zastrupitve z vodo, nesreče, ilegalne migracije, vse skupaj v tonu kulturno in varnostno izrednih razmer. Omenjajo celo ‘inovativno idejo’ Indijcev, da bi se s kačami in krokodili zavarovali pred vstopanjem ilegalnih migrantov čez nezavarovano mejo z Bangladešem. To ni več novinarstvo, to je politični strip. Revija Demokracija se samodefinira z geslom ‘Objavimo, kar drugi zamolčijo’ — kar pomeni, da objavljajo, kar njihovi bralci že mislijo, le da to zapakirajo v retoriko šokantnega razkritja.”
Demokratična drama
Sem pa pred dnevi prav tam prebral javno pismo desnih bumerskih intelektualcev pod pametnim latinskim naslovom Nullum crimen sine lege — češ, če ni zakona, ni zločina.
V pismu hočejo povedati, da bi organi v neki svobodnejši družbi “v 24 urah” potrdili ali ovrgli Golobovo izjavo, da je Janša (zaradi afere Black Cube) “veleizdajalec”. To je namreč rekel v soočenju na Pop TV v Mariboru 16. marca. Ampak ker po njihovih besedah živimo v državi, ki je bila pred osamosvojitvijo del “komunistične monarhije”, se to ni zgodilo. In tako zdaj nad njihovim favoritom visi senca resne, najresnejše obtožbe.
Tudi meni se je zdelo, da je Golob s tem pretiraval, ampak nekateri se čutijo dolžne iz tega narediti demokratično dramo. Peter Jambrek, Ernest Petrič, Alenka Puhar, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk in Tomaž Zalaznik “zgroženi ugotavljajo, da se v slovenski javni prostor z najvišjih državnih položajev uvaja retorika oz. stanje duha, ki pritiče avtoritarnim režimom, ne pa moderni parlamentarni demokraciji”.
Kaj hočemo, taki so pač ozaveščeni razumniki. Resnici na ljubo, vsake toliko se z dramatičnimi javnimi opozorili oglašajo tudi ta levi. Javna pisma so v Sloveniji zelo priljubljen intelektualni in publicistični žanr.
Sankcioniranje takoj
Problem je v nedotakljivosti, da ne rečem svetosti kao glavnega osamosvojitelja in samega osamosvajanja. Reči Janši, da je veleizdajalec, je lèse-majesté. Žalitev namišljenega in/ali abstraktnega veličanstva. To retoriko je treba sankcionirati takoj. Tako rekoč čez noč. Če se to ne zgodi, nismo pravna, ampak totalitarna država.
Po drugi strani pa se sme sankcioniranje retorike — če je retorik slučajno osamosvojitelj —, da sta novinarki odsluženi prostitutki, sodno vleči nekaj let. Saj gre samo za ženski, kar ni tako hudo, kot če gre za moškega, in samo za prostitucijo, kar tudi ni tako hudo, ker je samo moralni prekršek in ne politično kaznivo dejanje.
Jutri pa le obvezno vprašajte svojega ustrežljivega butlerja, kaj si misli o slovenskih desničarskih intelektualcih in o praznovanju dneva Osvobodilne fronte. Lahko se zanesete, da bo vsakomur povedal točno to, kar mu bo všeč. Razen bralcem Demokracije.
Opomba: Kolumna je bila prvotno objavljena v tiskani izdaji Večera v nedeljo in na spletni strani Večera v nedeljo, 26. aprila 2026, pod naslovom Umetna inteligenca praznuje dan Osvobodilne fronte. Verzija na Fokuspokusu je editirana.