Začel sem si delati seznam strank, ki se ne bodo uvrstile v Državni zbor. Prva na seznamu je SLS. Tudi zato, ker je njena nova predsednica pravkar postala Tina Bregant. Prva ženska, sicer pa ne več ne manj kot enajsta ali dvanajsta oseba na čelu stranke v sedemintridesetih letih. Pogoste menjave predsednikov se ne obnesejo, kar pa jih očitno ne izuči. Bregantova nadaljuje tradicijo vodilnih brezveznikov, odkar SLS ni to, kar je nekoč bila.
Pri sestavljanju tega seznama si skratka pomagam z zadnjo Valiconovo raziskavo za Siol. Gre za sondažo javnega mnenja — pod hipotetičnim vprašanjem, koga bi volili, če bi volili to nedeljo (namreč 27. aprila).
Cum grano salis
Iz odgovorov izhaja, da bi se v DZ uvrstilo sedem strank: SDS (23,0 %), Gibanje Svoboda (18,8 %), Socialni demokrati (8,4 %), Resni.ca (7,1 %), Demokrati (5,6 %), Levica (4,6 %) in Vesna (4,6 %).
Pet ali več se jih pa ne bi uvrstilo: SNS (3,3 %), Pirati (3,2 %), SLS (1,7 %), Zeleni Slovenije (1,5 %), Glas upokojencev (1,0 %) in še nekaj “drugih strank” (2,0 %).
Ko bodo volitve res in zares, bo najbrž kandidiralo še več strank, med katerimi pa lahko manjše zanemarimo. Treba pa je tudi vedeti, da po tej anketi dobra desetina (11,2 % od 1.534 respondentov) še ne ve, katero stranko bi volila.
Raziskavam javnega mnenja ne da ne verjamem, jih pa jemljem z rezervo. Jaz tudi samo približno vem, koga bom volil, ker se mi izven sezone ne ljubi s tem preveč ukvarjati. Imam pa intuicijo. Ta mi pomaga razumeti in cum grano salis dojemati ankete. Če odgovore na anketna vprašanja ponderiram s svojimi osebnimi, intuitivnimi projekcijami, lahko pridem do še kar zanesljivih spoznanj.
Gut feeling
V tem primeru mi gut feeling za začetek pravi, da na tej Siol-Valiconovi lestvici Resni.ca nima kaj iskati. Štirinajstina razpoložljivih glasov se mi zdi hudo pretirana, preoptimistična napoved. Stevanovićeva stranka se po mojem ne bo uvrstila v parlament. Tako kot se v parlament ne bo uvrstila Vesna.
Tudi mi ni jasno, kako bi lahko ne več ne manj kot petdesetim od vseh vprašanih prišlo na misel rêči, da bi volili Jelinčiča. Zanj ne bo volil tako rekoč nihče, tudi če bo SNS kandidirala. Pa saj ni važno, ker itak ne kaže, da bi se zares uvrstila.
Ne bi si upal špekulirati, h katerim strankam se bodo prekanalizirali glasovi — in koliko jih bo —, ki jih bodo realni volilci odtegnili SLS, Resni.ci, Vesni, SNS, Piratom, Glasu upokojencev in drugim. (Saj res, kje pa je Fokus? Ga ni? Tudi prav.) In dodajmo v to enačbo še neznanko, koliko glasov bo v resnici dobila Nova Slovenija, ki po tej anketi ne bi prišla v parlament — po mojem pa vendarle bo.
Največja neznanka
Če torej k neopredeljenim prištejemo še stranke, ki jih ne bomo videli v Državnem zboru, pridemo vsaj do četrtine, če že ne tretjine vseh volilcev. Kam bodo dejansko šli njihovi glasovi?
Valiconov mastermind Andraž Zorko sicer pravi, da so (trenutno) izpolnjeni vsi trije pogoji za tako imenovano taktično, po domače rečeno antijanšistično glasovanje — namreč vodstvo ta glavnih na skrajni desnici kot najbolj odbijajoče stranke, nevelik zaostanek vodilne stranke na levi sredini in znatna prednost te prve pred drugo na levi sredini.
Intuicija je super, seveda pa je ne smemo zamenjavati z osebnimi, pobožnimi željami, kaj šele s privoščljivostjo. To je največja neznanka anket in prognoz — tako javnih kot privatnih —, ki se ji ni mogoče znanstveno povsem izogniti. Z intuicijo pa tudi ne.
Mene pri teh volitvah zanima samo dvoje: prvič, če bo SDS zmagala — kar je zelo verjetno —, ali je možno, da Janša sploh sestavi vlado; in če je ne more — ker le zakaj bi mu NPM podelila mandat —, ali jo lahko sestavi Golob. Hudič je v podrobnostih, kdo bi s kom šmiral.