Ne gledam rad politikov, ki pobožno in spoštljivo hodijo od enega partizanskega pomnika do drugega in polagajo vence in šopke in imajo bučne in/ali bodrilne govore. Zlasti pa imam poln kovček organiziranih slovesnosti samih, ki se jih za zgled volilcem redno udeležuje nomenklatura predsednikov institucij, ministrov in drugih stebrov družbe.

Pa da ne bo pomote: cenim partizanščino in NOB in preziram desničarske, neodomobranske revizioniste!

Za temi političnimi in civilnimi romarji pa se na lokacije podijo mediji. To je treba budno spremljati, ker kao tekovine revolucije — čeprav je vse skupaj samo še politični futer v funkciji tabloidizacije medijev. 

Iz roda v rod

Najbolj tipičen primer takega cirkusa so Dražgoše. Ganljivo je videti Luko Mesca s cvetličnim aranžmajem in ob njegovem boku Kordiša in Asto Vrečko.  Ker to gre iz roda v rod.

Nek napredek v tem sicer je: v dobrih, starih časih (če tudi ne zelo oddaljenih) je na podiju vreščal Janez bog mu daj mir Stanovnik (in nadiral Mussomelija), letos pa je bil govornik — “slavnostni”, kot mediji nikoli ne pozabijo omeniti — intelektualno neobdarjeni in retorično netalentirani poslanec Gibanja Svoboda Borut Sajovic. Bil je pomirljiv in prazen.

V zahvalo za govor ga je Dnevnik predstavil (poleg drugih titul) tudi kot “večkratnega udeleženca prireditve v Dražgošah”. In to vse skupaj pod naslovom V Dražgoše po razmislek o sedanjosti in opomnik prihodnosti. Mene to neizmerno cinično zabava.

Kakorkoli, to bolj paše k pionirčkom z nageljni. Nisem bil tam in ne vem, a v letošnjih poročilih nisem zasledil prisotnosti maškar v partizanskih uniformah in z replikami PAP 7,62 mm M.59 na rami.

SAZU

Dokler se bo v začetku januarja v Dražgošah — in na Osankarici — zbiralo politično staro in mlado in uprizarjalo svoje tradicionalistične, v moralno izročilo partizanskega upora in požrtvovalnosti zapakirane rituale, se bodo tudi na drugi strani pojavljali vedno bolj glasni in ponosni dediči domačih izdajalcev in malodane simpatizerjev okupatorja.

Resno me zanima, kdo bo prej nehal?

Naj opomnim na Izjavo SAZU o slovenski spravi. Citiram kar Pahorja, ki je nad njo verjetno še najbolj navdušen:

“NOB je bil legitimen in […] tudi z etičnega vidika edini osvobajajoč, [vendar] ga je Partija izkoristila za prevzem oblasti. Zaradi tega je že v času NOB prišlo do revolucije, ob tem [pa se je] porodila tudi kontrarevolucija. Sodelovanje z okupatorjem je treba obsoditi, saj ga ne more opravičiti nič, kot tudi ne more nič opravičiti povojnih pobojev.”

Ne ponavljajte istih napak

Desničarsko drhal boste utišali samo tako, da nehate delati cirkus vsako leto v Dražgošah in na Osankarici — pa na Menini, pa na Mali Gori, pa ne vem še kje —, ker na to temo itak nimajo kaj pametnejšega povedati, kot da se vozite na slovesnosti v dragih vladnih limuzinah, ki ste jih dobili v uporabo rabljene od njih.

Normalnih državljanov to ne da ne zanima, vendar je za njihov etični blagor popolnoma dovolj, da se zavedajo, da tisti v Dražgošah ali kaj šele na Osankarici niso padli zaman. Za to ne rabijo pasjih procesij politikov, ki se bodo vsako leto vzhičeno valile — no, prav: ja, v dragih limuzinah — na prizorišče dogajanja in nam pokroviteljsko razlagale o moralnem izročilu partizanskega gibanja.

Ne rabimo tega opominjanja. Vemo, da je bil narodnoosvobodilni boj “legitimen” in “edini osvobajajoč”, ampak da ga je Partija izkoristila za revolucijo — kar je pripeljalo do kontrarevolucije. Ne ponavljajte istih napak. Posodabljanje partizanščine in boljševizma danes vleče za sabo posodabljanje kontrarevolucionarstva in kolaboracije.