Tako imenovana orkestrirana gonja proti prof. dr. Marku Milosavljeviću s Katedre za novinarstvo na FDV ni (bila) niti orkestrirana, niti ni gonja. Temu samo on sam tako reče, ker se temu tako reče. Pritrjuje pa mu pravoverna javnost od voditelja priljubljene ponedeljkove oddaje na TVS — v kateri se je imel priložnost zagovarjati (3:19–17:33) — pa do same nacionalke.

Vse skupaj je samo mnogo hrupa za nič. Obojestransko nepomembnega. Na Milosavljevića se je spravilo nekaj užaljenih novinark in novinarjev, povezanih z informativno-tračarsko, easy come, easy go oddajo Panorama na TVS. In to zato, ker je za tuj medij izjavil, da so jih v času (že pod novo oblast podaljšane) desničarske strahovlade na nacionalki angažirali iz političnih razlogov.

To deloma točno, deloma pa netočno izjavo pa je potem pograbil tisti drugi, nepravoverni del javnosti in iz tega izpeljal dokaz o Milosavljevićevi lažnivosti in o totalitarnem načinu razmišljanja woke medijev in mnenjskih voditeljev.

368 oddaj in 3.012 prispevkov

Da bi prišli stvári do dna, si ni treba ogledati vseh »368 oddaj in 3.012 prispevkov«, ki jih je ekipa Panorame sproducirala do svojega neslavnega konca. To bi bilo jalovo, nesmiselno in duhamorno. Dovolj je (bilo) že nekaj vzorčenja.

Ob štartu Panorame sem napisal, da gre za »rubrično in tematsko organizirano zmešnjavo poročanja o dnevnem, trdem, aktualističnem, v glavnem političnem dogajanju, in magazinske obravnave mehkih tém, vključno s črno kroniko, trači, zdravjem, nakupovalnimi nasveti, kao kulturo in podobnimi dolgočasnostmi, ki bi naj gledalce fascinirale in jih priklepale pred ekrane«. In da je oddaja »miks najslabšega iz TV Dnevnika in Tednika, z dodano vrednostjo jamranja mimoidočih na tržnici in sleazy opravljivosti«.

Napačni vtis

Napisal pa sem tudi, da je v javnosti nastal »napačen vtis, da si je vodstvo RTV oz. TVS izmislilo Panoramo zato, da bi uravnotežilo domnevno in/ali dejansko levo nagnjene, bivši vladi nenaklonjene vsebine obstoječega Informativnega programa”.

Zakaj napačen?

Poleg Tarče in Tednika je bila Panorama brez konkurence najresnejši in najhujši poskus TVS, da bi konkurirala poceni, plehkim medijem. Toda če je tabloidnost v svojem populizmu že sama po sebi desničarska, konservativna, je treba priznati, da Panorama sama ni bila desničarska oddaja. Bila je vsebinsko preneumna, da bi bila tako ali drugače politično pristranska.

Milijon evrov za nič?

Trditve direktorice Ksenije Horvat, da je TVS za Panoramo — torej »za nič« — zapravila ne več ne manj kot cel milijon evrov, so verjetno pretirane. Toda to ne spremeni dejstva, da je bila že sama ideja in kaj šele realizacija oddaje popolna norost. Neglede na (razpoložljiva) sredstva že zato, ker to ni pasalo na nacionalko. Panorama je bila obupan, že vnaprej na propad obsojen poskus priliznjeno populistične oddaje.

Toda to še ni vse. Prejšnje vodstvo s Panoramo ni samo hotelo konkurirati komercialnim televizijam in streči prevladujoči informacijski klimi v družbi, temveč je z novo oddajo tudi nameravalo dati interno lekcijo tistim, ki jih je na RTV oz. TVS (bilo) pač jebeno več. Sporočilo Panorame je bilo, češ, vidite, tako se to dela: kao nepristransko in uravnoteženo, Pa če so voditeljice lušne, tudi ne škodi — ne pa baročne à la Tanja Starič, Tanja Gobec itd.

Ne brez političnih ambicij

Kakorkoli že obrnemo, Panorama v tem smislu ni bila eksplicitno pristranska, politično nagnjena oddaja, ni pa bila brez političnih ambicij. Kot medijski projekt je imela nesporne politične ambicije. Ni bila politična, bila je pa stvar političnega prestiža. Whatmough in Urbanija sta si jo v svojem desničarskem nezadovoljstvu zamislila kot nezaupnico že preverjenim in delujočim — ne brez napak, seveda — novinarskim in uredniškim kompetencam in človeškim resursom RTV oz. TVS. In ta poskus se ni mogel končati drugače kot tako, da se klavrno izjalovil.

V bistvu je profesor s FDV hotel povedati približno to kot jaz. Če gledamo na zadevo strogo medijsko, kot na produkt, ekipe Panorame niso angažirali iz političnih razlogov. Ne, res je, niso jih angažirali zato, da bi pljuvali po Golobu. Če pa gledamo na Panoramo kot na programsko, principielno, menedžersko in simbolno gesto, potem pa je to bilo vsekakor politično.

Današnja mladina je hitro užaljena in se rada spravlja tudi na profesorje, predvsem pa nima pojma o lepljenju in odstranjevanju profesionalne fame. Panoramčiki so izpadli kot stranski produkt in koristni idioti janšistične deratizacije RTV. To je na fin, četudi nekoliko nespreten in netočen, da ne rečem nepedagoški, nedidaktičen način hotel povedati prof. dr. Marko Milosavljević.