Upokojenka Miša Molk. To gre zelo težko z jezika in se zdi kot satira. Pa ni. Tako samoumevna se nam zdi njena prisotnost v medijskem prostoru. Tudi ko je dolgo nismo videli, smo vedeli, da je nekje tam, globoko v labirintu rjavih hodnikov Kolodvorske, in da je — karkoli že počne — pri tem najbrž videti spektakularno. Drobna pozornost v zameno za RTV prispevek.

Zelo malo ljudi je pri nas, ki ne potrebujejo priimka. Miša. MM. Dva najbolj polarizirajoča M-ja v zgodovini slovenske televizije. Nemogoče je ne imeti mnenja o njej, nemogoče je je ne videti. To je lastnost karizmatičnih. Zato se je javnosti zdela zanimiva, tudi ko smo jo spraševali, zakaj je ne vidimo pogosteje. Vse na njej kriči po osrednjem terminu. Tistih 68 let se zdi kot zatipek.

Nesmiselno je razpravljati, ali je še vedno prva dama slovenske javne televizije ali ne. Gre za eno najbolj znanih žensk v državi, eno najbolj markantnih voditeljic in urednic, eno najbolj originalnih medijskih person. Če govorimo o ikonah, je Miša Molk v svetu slovenske televizije tej besedi najbližje. Utelešenje blišča, zvezdništva in — vsaj za najbolj goreče oboževalce — polbožanskosti v zastrašujočem betonsko-kovinskem mastodontu sredi Ljubljane. Prevelika osebnost za ljubitelje sivih miši.

Kaj z največjim brendom hiše?

MM zdaj postaja še simbol tega, kako se z zvezdami ne dela. Čas za upokojitev? Morda, a ne tako. Neglede na izpolnjevanje upokojitvenih pogojev in svojeglavost. Avtokratsko postavljanje ultimatov in siljenje v cenenost zmeraj kažeta na kmetavzarstvo.

Trinajstega aprila se je iztekel ultimat, ki ji ga je dal direktor TVS Uroš Urbanija. Legendarna Molk bi morala izmenično voditi tedensko rubriko Prestiž v negledani oddaji Panorama. Ker tega ni hotela, je dobila čevelj. Potem ko so brez posebnega pojasnila ukinili njeno pogovorno oddajo Z Mišo. Zadnji intervju, ki ga je posnela, je bil s pianistom Aleksandrom Gadžijevim. Potem je priletelo elektronsko sporočilo producentke, da oddaje ni več v načrtu — kar naj bi bila odločitev takratnega v. d. direktorja TVS Valentin Areh. “Nikakor ni šlo za varčevanje, saj je bila oddaja Z Mišo ena najcenejših. Ustvarjali smo jo zaposleni v hiši, gostje niso prejemali honorarja. Šlo je preprosto za to, da v ta termin vstopi nekdo, ki ima podporo vodstva in bolj predvidljiv izbor gostov,” je Miša takrat povedala za Reporter.

Oddaja, v kateri je močno odjeknil tudi pogovor, med katerim je (bojda) nepričakovano dregnila v spolno usmerjenost igralke Mie Skrbinac, je tako pristala v kotu ukinjenih oddaj, skupaj z Zvezdano in Studiom City.

Načrt se je izšel

Če je šlo za načrt, kako se znebiti Miše Molk, se je izšel. Povsem jasno, da nekdo njenega kalibra ne bo sprejel ponižujoče ponudbe za živo glavo. Niti si ne bi želeli slišati, kako v duhu trendovske intelektualne preproščine razpravlja o volančkih in bebavih astro-ezoteričnih nasvetih. Na hrvaški in italijanski nacionalni televiziji se zdi, da bodo nekatera njihova legendarna imena izdihnila pred kamerami. Pri nas pa največjim blagovnim znamkam ukinjajo oddaje. Ne vedo, kaj naj z njimi počnejo. Ali pa jim ponujajo rubrike. In ultimate.

Naključje ali ne, že pred leti so pisarno MM z vrha hiše preselili v pritličje, naravnost nasproti sanitarij.

Misija in stavka

Zaenkrat zadnji veliki televizijski moment MM ostaja februarsko vodenje Misije Liverpool. Obdana z mladimi je blestela, uživala in se zabavala. Razvedrilni program je zmeraj bil njeno naravno okolje. “Brezčasna,” smo ob njeni mladostni podobi takrat zapisali.

Postavila se je tudi v prve vrste stavkajočih RTV-jevcev, ki so se uprli ideološkemu enoumju, poneumljanju, slabim delovnim pogojem in razkroju največje medijske ustanove v državi. Udarni naslovi, da Miša Molk stavka zato, da bi lahko še naprej za lepo plačo uživala v brezdelju, so prileteli takoj. Da bi po slovesu s TV Slovenija sprejela ponudbo kakšne komercialne televizije, se zdi malo verjetno. Zapackati originalno kariero z vodenjem franšizne oddaje? Ni v njenem slogu.

Strašljiva upogljivost prestrašenih

Dolga kariera je za njo. Ob Križ kražu in vodenju festivalov mnogim najbolj v spominu ostaja Res je, v kateri smo v 90. letih znane Slovence spoznavali skozi igre in pogovor. Med 1996 in 2004 bila odgovorna urednica razvedrilnega programa, njeno najpomembnejše obdobje, ki je rodilo številne oddaje in imena, nekatera medijsko krajino soustvarjajo še danes. Od Mihe Šaleharja do Mojce Mavec, Ivane Šundov, Petra Polesa do Braneta Rončela in Jožice Brodarič. Od 1994 do 1996 je bila članica Programskega sveta RTV, od 2000 do 2007 podpredsednica ekspertne skupine razvedrilnih programov evropskih radiotelevizij (EBU), leta 2000 pa je postala članica slovite Reference Group, ekspertne skupine za izvedbo Pesmi Evrovizije pri EBU.

Evrovizijo ima v krvi, njen ustroj pozna v drobovje, čuti in razume norost tistih, ki zanjo živijo. V času njenega urednikovanja je Ema dala nekaj najuspešnejših skladb. Tudi Samo ljubezen Sester, ki je bila leta 2002 izbrana na najbolj razvpiti Emi od vseh, ko se je skrivnostno sesul televoting. Tako zelo jo povezujemo z Evrovizijo, da njen zarotniški vpliv na izbiranje predstavnika nekateri v ozadju slutijo še danes.

Leta 2008 je postala varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev. V tem obdobju je opozarjala na do gledalcev nespoštljivo premetavanje sporeda, posiljevanje z reklamami za vzmetnice, pa tudi na razne voditeljske in komentatorske zdrse.

Zgodba malih ljudi

O vprašanjih gledalcev je razpravljala v oddaji Je res?. Odnosi z vodstvom hiše so pogosto peljali po makadamu, od Janeza Lombergarja do Mojce Menart, še največ prahu je dvigoval javni mnenjski pingpong z Mariem Galuničem, ki je leta 2014 postal odgovorni urednik razvedrilnega programa. Ko smo jo takrat vprašali, ali je že kaj utrujena od vprašanj, zakaj ne dobi svoje oddaje, je odvrnila: “Sem. To je prignalo do absurda. Najprej sem bila šokirana nad tem, kako funkcija spremeni človeka, kako lahko ljudje, ki začutijo oblast, samovšečno vladajo in pozabljajo. Zgodba malih ljudi. Po letu in pol spraševanja brez odgovorov pa me je pošlatal zen. Mirna sem. Gledam in vidim. V tem času sem dobila poglobljen vpogled v kar nekaj ljudi, spoznala sprenevedneže, ki sem jim prav jaz uredila redno zaposlitev. Predvsem pa me je osupnilo, ampak res osupnilo spoznanje, kako so ljudje preplašeni in upogljivi, nebogljeni, brez lastnega mnenja. To je grozljivo, kako ponižen in pretkan je lahko človek, ki ga je strah. Strah me je takih ljudi.”

Ula

Blišč medijev je okužil tudi njeno hči Ulo Furlan, ki jo ima iz zveze s pokojnim filmskim teoretikom in kritikom Silvanom Furlanom. Odraščanje s slavno mamo je bilo posebno. “Gledala sem Križ kraž in se spraševala, kje je moja mama. Kdo je ta ženska s šestimi tonami bleščic? Nikoli ne bom pozabila tiste naslovnice revije 7D: mama z globokim dekoltejem, visokim razporkom na stegnu, ogromnimi kodri in velikim naslovom. Kdo je to? Križ kraž me je spomnil, da mame ni,” se je leta 2016 v našem skupnem intervjuju za Obraze spomnila Ula.

Na vprašanje o zloveščih komentarjih pa je Miša odvrnila: “Srečni ljudje smo itak grozni. Slovenec raje pomaga nekomu, ki se slabo počuti.” Vprašali smo jo, zakaj nekatere tako nervira. “Ja, nekatere zelo pozitivno, zelo navdihujoče, jim odpišem in svetujem. Tiste, ki se zadevajo s trači in ki sem jim zdi, da imajo stotavžent problemov, v bistvu pa le enega — kako se soočiti s seboj, s svojo samopodobo —, pa morda res motim. Ljudje se ne vtaknejo v vsakega, ampak v ven štrleče.” In dodala: “Na meni se sekajo polena že vse življenje. Ker sem zaresna. In to z energijo tudi sporočam. Precej lažje pa je prodajati neulovljiv fejk. Zato ga niti kritizirati ne moreš.” Dvojnih meril se je najedla do sitega, tudi ko so nekateri javno preračunavali, koliko stanejo njene obleke, in preučevali njen obraz skozi desetletja.

Ne bo nove MM

Leta 2009 je vodila Bob leta in bila več let sočnojezična kolumnistka medtem že davno ukinjene in s Stopom zamenjane Večerove TV priloge. V eni od kolumn je med drugim zapisala:

“Lahko se sicer sprenevedamo, kičimo svoj besednjak in se odevamo v gvante, ki dišijo po air wicku. Tako lahko dišijo tudi naše čipkaste spalne srajce, ki smo jih kupili, ko smo še zapeljevali in jih sprejali s chanelom 5. Ja, nekaj let to deluje. Mislim, čipke in parfum. Potem pa, ko strast ugasne, že natikamo tople štumfe na noge in namesto čipk tipamo slab začetek dneva. Leta in leta celo s svojimi partnerji. S hlinjenjem orgazma, recimo. Katastrofa! Za mnoge ženske, ki umetno nabijajo ego moškega z vreščanjem, skovikanjem in ponesrečeno imitacijo porniča iz šestdesetih.”

Hlinjenje res ni beseda, po kateri bi si mojstrico pridevnikov in glagolov zapomnili. “Ko nisi presenečen nad nepresenetljivim. Takrat je čas za čim manj hrupa,” je te dni zapisala na spletu. Najbrž bo kdaj res prišla kakšna mlajša voditeljica s karizmo in esprijem, vendar ne bo imela njenega stila. Ne bo Miša. Ne bo nova MM.