Pri vsej svoji pomembnosti je bil Jože Pučnik že zaživa nesrečna figura, ki razen v ozkih krogih osamosvojiteljev — in še to v glavnem in sčasoma vse bolj in bolj desničarskih — in v okvirih mitologizirane uradne zgodovine nikoli ni mogla do splošne, nacionalne veljave in priznanja, ki bi mu šla.

Še bolj žalostno, četudi ne nerazložljivo pa je, da se ta dolga, a komaj vidna senca Pučnikove nikoli zares uspomeničene dediščine za njim vleče še dandanes, dvajset let po njegovi smrti.