V sredo je bil svetovni dan svobode tiska. Mednarodnemu prazniku, ki državljane sveta na pobudo OZN že trideset let vsako leto 3. maja opominja na pomen informiranosti — pa tudi na marsikdaj in marsikje zaskrbljujoč položaj novinarjev —, v Sloveniji rečemo svetovni dan svobode “medijev”. Sam pa zanalašč uporabljam starinski izraz “tisk”, da bi opozoril na diskrepanco med realnostjo kot realnostjo kot táko in realnostjo, kot jo reprezentirajo tako imenovana sredstva javnega obveščanja.
V bistvu bi moral biti 3. maj svetovni dan svobode “sredstev javnega obveščanja” ali “javnih glasil”.
Ker ali je v slovenskih medijih kaj modernega? O, marsikaj!
Kaj je moderno
Moderno se je zgražati nad predsednikom vlade, ki je za prvomajske praznike peljal punco na lepše na Sicilijo. Bojda sta bila nastanjena v “prestižnem” hotelu v Taormini. Sam tam še nisem bil, zato ne vem, ali je turistični objekt res tako luksuzen, kot ga nevoščljivi in čuječni psi čuvaji poskušajo prikazati.
Iz izkušenj — namreč iz izkušenj z mediji — pa vem, da pridevnik “prestižno” naivni in/ali zlonamerni kolegi novinarji uporabljajo za karkoli, kar je za njihove pojme nadstandardno oz. kar ni ravno dalmatinski cimer fraj ali podrtija z dvema ali tremi zvezdicami kje drugje v tujini.
Dvoličnost
Politiki po mnenju podložnikov veljajo za ljudi, ki si ne bi smeli privoščiti spodobnega hotela. To se mi zdi na več nivojih zelo kontradiktorno. Tričetrt Slovenije je za prvomajske praznike odpotovalo na počitnice in se vsaj na Instagramu pretvarjalo, da so v nekih “prestižnih” turističnih resortih. (Doma pa se potem hvalijo, kako poceni da jih je vse to prišlo.)
V medijih je moderno moralizirati o zunajzakonski zvezi predsednika vlade. Ko to berem te pritlehnosti, imam občutek, da se še nihče od dotičnih ni ločil ali vsaj finaliziral ločitve. Si lahko mislite!? Uradno se še ni ločil, živi pa že z drugo in z njo celo hodi na počitnice!
Politiki pa si tega ne smejo privoščiti. Če dopustujejo “prestižno”, so razsipni. Če dopustujejo varčno, pa sramotijo Slovenijo. Slovenci hočejo, da so politiki taki kot oni, vendar jim nikoli ni nič prav. Vedno je nekaj narobe. Kar niti ni zmotna ugotovitev.
Učinek razsipnosti
S hoteli in politiki imamo iz zadnjega časa še nekaj izkušenj. (Spet medijskih, da ne bo pomote.) Nek ne ravno nadstandardni medij je sistematično jemal pod drobnogled — ja, moderne so tudi te znucane fraze — nekaj recentnih službenih poti ministrice za kulturo. Enkrat je bila v Hiltonu, enkrat v Mehiki, enkrat pa je štrajkala Lufthansa. Tega zadnjega seveda niso omenili. Omenili so samo, da so nastali dodatni stroški, ker so se ministrica in njen entourage pač morali nekako znajti brez aviona.
Ko mediji o tem poročajo, jim ni treba biti zelo kritičen. Napišejo navidez objektivno. Kritično pa izpade zato, da to sploh omenjajo. Za učinek razsipnosti oz. zlorabe javnih sredstev pa poskrbi sam ljudski glas. Ki je na tekočem s cenami turističnih storitev na Hrvaškem. To pokrivajo tako vestno in natančno kot v starih časih cene zelenjave na tržnicah.
Nekredibilni hudobneži so škripaje z zobmi dopustili možnost, da je predsednik vlade z lastnim denarjem kril stroške svojega privatnega izleta na Sicilijo. Vendar niso pozabili omeniti, da je predsednik vlade varovana oseba in da to pomeni, da so ga tja morali spremljati varnostniki — kar pa da smo morali plačati davkoplačevalci.
Konkubina
V medijih je moderno tudi moralizirati o zunajzakonski zvezi predsednika vlade. Ko to berem te poenostavljajoče pritlehnosti — ker ne morem si kaj, da jih ne bi —, imam občutek, da se še nihče od dotičnih novinarjev ni ločil od žene ali vsaj finaliziral ločitve. Si lahko mislite, kaj mu očitajo? Uradno se še ni ločil, živi pa že z drugo in z njo celo hodi na počitnice!
Slovenija je glede tega kot Vatikan na šeriatskih steroidih. Ampak za novinarsko integriteto in avtonomijo ob svetovnem dnevu svobode tiska so se mediji pripravljeni potruditi.
Iz pogovorne rabe izginja nekoč priljubljen izgovor, da je normalen človek trač prebral “čisto slučajno” pri frizerju, ker se je v čakalnici valjala Lady — čeprav ga je prebral načrtno in hlastnot. Kar se imidžu na ljubo seveda ne bi spodobilo intelektualčevemu statusu.
Lady, Suzy in whatever
Mimogrede opažam, da iz splošne pogovorne rabe izginja med intelektualci in drugimi resnimi ljudmi nekoč zelo priljubljen izgovor, da so trač prebrali “čisto slučajno” pri frizerju, ker se je v čakalnici pač valjala Lady ali Suzy — čeprav so ga v resnici prebrali načrtno in hlastno in se kao velepomembno vsebino naučili tako rekoč na pamet. Kar se imidžu na ljubo seveda ne bi spodobilo njihovemu statusu.
To se dogaja ne samo zato, ker frizerji odpovedujejo naročnine na tiskane medije, ampak tudi zato, ker tak izgovor preprosto ni več mogoč. Narod je senzibiliziran za nepomembnosti. Nikomur ni več nerodno biti na tekočem s irelevantnimi trači in o teh informacijah moralizirati. To je danes znak dobre državljanske obveščenosti in ozaveščenosti.
Sapere aude! Kolikor tračev poznaš, toliko ljudi veljaš.
Opomba: Kolumna je bila prvotno objavljena v tiskani izdaji Večera v nedeljo in na spletni strani Večera v nedeljo, 7. maja 2023, pod istim naslovom. Verzija na Fokuspokusu je editirana.