Opomba: Celoten tekst je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Večera V soboto in na spletni strani Večera v soboto, 13. decembra 2025, pod naslovom (OBRAZI Z MARKOM CRNKOVIČEM) Franci Kek: “V mlaki so stvari jasne, v oceanu pa ne.”. Obrazi so mesečna serija profilov in portretov sodobnikov Marka Crnkoviča. Danes ponatiskujemo drugi del. Preberite tudi prvi del pod naslovom [Obrazi 57./1.] Pri Franciju Keku na postaji ljudske milíce (16. decembra 2025).

Kako predstaviti človeka, ki je bil v življenju skoraj vse? Ministrant, zavarovalničar, politik, filmar, animator, socialni delavec, upokojenec, kristjan, najemodajalec … — ne nujno po tem vrstnem redu.

Digresija in politika

Glede na to, da Franci ni v službi skoraj nič delal, so mu prijatelji nekega dne rekli: kaj pa, če bi se začeli ukvarjati s politiko? Rečeno, storjeno. Ustanovili so Listo za Dolenjsko in šli leta 1998 na lokalne volitve. Na tej listi je bil tudi aktualni novomeški župan Gregor Macedoni. Ne na prvem mestu, seveda. Tudi Franci ni bil na prvem mestu. Na prvem mestu je bil nekdo, ki je deloval resno. So pa prišli not. Tako je Franci Kek postal mestni svetnik.

Potem pa ga je zamikala še državna politika. Zato so spomladi 2004 ustanovili Aktivno Slovenijo (AS). Franci Kek je bil predsednik. Na jesenskih volitvah tega leta — na katerih je zmagal Janša in sestavil vlado z Bajukom, Podobnikom in Erjavcem — se Kekovi s samo tremi odstotki niso uvrstili v parlament, so si pa na ta račun z dotacijami privoščili tri minimalce in pisarno v Ljubljani. In začeli politično delovati.

Spomladi 2007 pa sta iz načete, opozicijskega statusa nevajene LDS najprej izstopila Gantar in Lahovnik in ustanovila Društvo Zares, ki je pol leta pozneje z včlanitvijo še več ex-LDS-ovcev postalo stranka. Na čelu z Golobičem.

“zAreS?”

Franci je verjetno pravilno domneval, da leta 2008 spet ne bo šans, da bi se Aktivna Slovenija uvrstila v parlament, zato je ne bodi ga len svojemu nekdanjemu sokošarkašu poslal enobeseden email. Legenda pravi, da je Franci poslal GG samo to: “zAreS?” Golobič je rekel, da ja, ampak da se tega ne moreta zmeniti sama. Franciju je svetoval, naj skliče kongres — in če bo članstvo za, so dobrodošli. In so se združili. Tako je Kek leta 2008 postal poslanec stranke Zares.

Tako kot meni je Franciju Keku še danes žal, da je Zares neslavno propadel. To je bila ali bi vsaj lahko bila najboljša politična opcija. Zato pa politiko potem opustil. Volivec je pa še vedno. Taktični, seveda.

Štos s Šternom

Ena od bolj nepozabnih, čeprav ne manj trivialnih Francijevih pogruntavščin je bila namišljena predsedniška kandidatura Arturja Šterna. Sam se Šterna spomnim še iz Razgledov, ko je sredi 90. let pisaril dobre, hudo intelektualne tekste. Dokler se mu ni kdo ve zakaj sfuzlalo, je bil zanimiva figura. Enkrat takrat me je imel za gosta na pogovornem večeru v tistem lesenem pajzlu od mehiške restavracije v Spodnji Šiški in mi postavljal indiskretna vprašanja. Ko me je minilo potrpljenje, sem sredi pogovora vstal in šel.

Potegavščina se je začela leta 2007, ko je Franci s scenaristom Vojkom Anzeljcem snemal serijo Začnimo znova. Padla je ideja, da bi posnela celovečerni film s skrito kamero, zamisel pa je potem evolvirala v koncept predsedniškega kandidata, ki to v resnici ni.

Franci je takoj pomislil na Šterna. Zanj bi ljudje verjeli, da ima resen namen. Konkretna oseba, ne izmišljena. Sklicali so tiskovko in napovedali kandidaturo — ne da bi seveda rekli, da je vse skupaj samo joke in da v bistvu snemajo film. Zraven je bila še neka Jasmina, starleta, popularna v teh rumenih medijih. Na tiskovki si je celo razgalila oprsje. Tri mesece je to trajalo. Za kaj v resnici gre, je vedela samo ožja ekipa. Jasmino je celo fant pustil, ko je iz Slovenskih novic izvedel, da se kao pentlja z Arturjem Šternom, ona pa mu ni hotela povedati, za kaj gre.

Resnica — namreč Gola resnica — je prišla na dan na tiskovki na Šternovi domačiji na Krasu. Končno so povedali, da gre samo za film. Mediji so bili presenečeni — vendar so se delali, kot da niso.