Nadaljevanje včerajšnjega teksta Pismo premieru (1.): Dragi Robert, rad bi ti naredil uslugo.

Pojdiva zdaj na nevšečnejši teren, Robert. Tokrat brez uredniških mednaslovov, v eni sapi.

Tvoji kritiki pravijo, da se v “analitsko močnem delu časopisja” pojavlja teza, da si “politično truplo” zato, ker si “aroganten, samopašen in samovoljen”. “Točka [tvoje] streznitve” pa da je “naslednje veliko pričakovanje kritične javnosti”.

Meni gre cinično na smeh, ko kaj takega preberem, in si mislim, da tebi najbrž tudi. Vendar ti ne bi smelo. Niti kislo. Tebi ne. Jaz si to lahko privoščim, ti pa ne. Ti si politik in se ne smeš cinično nasmihati še tako za lase privlečenim ugotovitvam “analitsko močnega dela časopisja” in “velikim pričakovanjem kritične javnosti”. Niti jih potihem ignorirati. Na tvojem položaju moraš upoštevati okolje in kontekst, v katerem deluješ.

Verjetno nisi človek kompromisov, ampak moral se boš potruditi. Kot politik moraš permanentno sklepati kompromise. In to ne samo v stranki in koaliciji in ne samo z opozicijo in javnostjo. Kompromise moraš (včasih) sklepati, tudi če imaš prav ti in če se sodelavec ali nasprotnik motita. To je najpomembnejše in tudi najtežje.

Konkretno: če gresta Vesna Vuković in Damir Črnčec polovici Slovenije na živce, potem se ju znêbi. To bi moral narediti takoj, ko si opazil, da škodita podpori tebi in vladi. Vesne se iz družbe bežno spomnim še iz starih časov, Črnčeca pa sploh ne poznam. Morda sta v resnici normalna. (Tega sicer ne verjamem, a to je samo second-hand mnenje.) A tudi če sta normalna, ti to ne bi smelo preprečiti, da se ju znebiš. Menda ja nisi sentimentalen privrženec nagrajevanja za zvestobo in zasluge? Politik tvojega ranga mora biti v stanju reči: glejta, draga moja, sorry, folk vaju ne mara, z razlogom ali brez, ampak zame sta liability, zaradi vaju nam pada podpora, tega pa ne morem tvegati in dovoliti.

Tvoji ratingi bi takoj spet šli vsaj malo gor, če bi ju nogiral. Greš stavit? (Aja, jaz ne verjamem v ratinge …)

Enako si cincal z Bešič Loredanom. Država Google dohtarjev in nedeljskih medicinskih sester ga je imela že zdavnaj poln kufer, ti pa si dvoživko branil, kot da je edini, ki ima kaj pojma o sistemu. Dolgo si ga branil, potem pa na lepem odžagal. Gotovo si imel razloge za eno in za drugo, ampak to je ta bolehni narod še bolj zbegalo. Ljudje imajo radi doslednost, konsistentnost, jasnost.

Predvsem pa se moraš naučiti primerneje in prijazneje komunicirati. Tvoj osebni PR in PR vlade ni vreden počenega groša. Ne vem, ali se zanašaš na lastni občutek ali na svetovalce, ki pa so totalno brez občutka za real life.

Še danes ne vemo, zakaj je bilo treba skenslati Marto Kos, ko je pretendirala za predsedniško kandidaturo. Ni slabšega — zate, za stranko, za vlado —, kot da diplomatsko nakladaš in nič ne poveš. Ker s tem samo puščaš odprt prostor za trače in insinuacije.

Zakaj je bilo treba skenslati Tatjano Bobnar? No, saj: več ko o tem berem, manj mi je jasno. Ampak folk nazadnje verjame tistemu, ki jim je bolj simpatičen. In ti si Tatjano skenslal šele takrat, ko je bila že vsem bolj simpatična ona. Zdaj pa še tem bolj, pred komisijo.

Tudi v tem primeru bi moral ravnati tako, kot sem ti prej sugeriral: če bi bil videl, da ti njena razrešitev lahko škodi, bi jo pustil na položaju. Jebeš dejanšizacijo policije! Da ne omenjam, kako slastno kost si s tem vrgel sestradanim in/ali steklim psom čuvajem tako imenovane pravne države in neodvisnosti represivnih organov.

Isti problem si si ušpičil z izključitvijo Mojce Pašek Šetinc in Roberta Pavšiča iz Gibanja Svoboda. To je izpadlo zelo stalinistično, no, partijsko. Manjkala je samo še javna samokritika izključenih.

Ampak ti časi so mimo. Dandanes je pač žrtev tista in ne rabelj, ki čez nekaj dni dá velik intervju. In pove, da je generalna sekretarka stranke toksična in da ti nisi Drnovšek. (Ma nemoj.) Ti pa nič. Čeprav imaš pogosto toliko povedati.

Prosim, povej. Kaj je MPŠ naredila narobe, da ste jo izključili? (Pa ne mi spet o nekih avtogolih!) Mogoče si pa prav naredil, da ste jo vrgli ven? Mogoče pa vse to (kar pravi sama) sploh ni res ali vsaj ne v celoti. Te nič ne mika, da bi dokazal svoj prav? Ali pa morda ne moreš dokazati?

Zakaj si dovoliš tak PR, da se odločamo na podlagi vtisa, ki ga na nas narediš ti ali izključenka? Don’t. Ali mar misliš, da si bomo državljani vsak dan vzeli čas, da bi se šli raziskovalne novinarje ali informacijske forenzike? Ne. Ponavljam: mi samo verjamemo tistemu, ki nam je bolj simpatičen. In še to v tistem mediju, ki nam je bolj simpatičen. Preverjamo pa ne, ker se nam pač ne ljubi. Pripiši si posledice, če se ne znaš ali se nočeš braniti.

S to Vukovićko si se totalno zaštrikal. Pa z Bezjak Cirmanovo tudi. Pa z možem od te druge, ko si ga razglasil za najboljšega raziskovalnega novinarja ever. Zdaj pa ti vrača medvedjo uslugo s tem, da meni nič, tebi nič razlaga, da takrat še ne matica stranke ni imela priložnosti pojasniti, čému je bilo namenjenih Gen-I-jevih sto jurjev njeni firmi. 

Očitno ne razumeš, da gre Slovencem najbolj na živce ravno to domačijsko prerazdeljevanje denarja, služb, uslug in drugih strategij lagodnejšega preživetja. (Saj to sicer vsi delajo. Na svojih nivojih. Na živce jim pa gre, če jih slučajno ni zraven. Še tem bolj, če potem nek krog ljudi okupira predsednika vlade in če zgleda, kot da nekaj mučkajo.)

Ti pa s tem v zvezi molčiš in se izmikaš in samo še poslabšuješ situacijo. In se čudiš, ko nazadnje obveljaš za arogantnega, samopašnega in samovoljnega.

Jaz vem, da nisi. Ampak me sploh ne čudi, da te takega vidijo.

Pa da si pogosto premisliš! Meni se zdi to normalno. Zakaj si pa ne bi človek kdaj premislil, če sprevidi, da se je zmotil ali da ideja ni najboljša? Hja, politik si ne bi smel. Politik je kao nezmotljiv. Tebi se niti ne sanja, kakšnemu narodu vladaš!

Lahko bi ti še marsikaj serviral, ampak kot si verjetno uganil že sam, me konkretnejša politična operativa ne zanima ali pa se na te zadeve niti ne spoznam. Kljub temu pa ti bo že omejen nabor pripomb po mojem dal misliti.

To sem ti hotel in moral povedati. Pa brez zamere. Držim pesti zate.

MC

PS: Pa da ne boš kaj naredil Urški Klakočar Zupančič!