Ko je Brejc lansiral peticijo za odstop Stevanovića, je bilo jasno — vsaj meni —, da ta začetniški poskus rušenja predsednika DZ ni nič drugega kot “resničnostni šov za ustvarjanje suspenza in dvigovanje političnih in medijskih ratingov”.

Peticija je po zaslugi kaosa spletne anonimnosti in humoristike začela že po dveh treh, dneh izgubljati še tisto malo kredibilnosti, ki so si jo podpisniki obetali. Dokončno pa jo je Brejc umaknil po hekerskem navalu na podpise.

Za dobro vago in za intermezzo je še eno peticijo — tokrat v podporo Stevanoviću — bojda napovedal sumljivi model, ki napoveduje kandidaturo za župana Ljubljane.

A v primerjavi s tem, kar se je zgodilo včeraj, to še ni bilo nič takega. Obsesija, da se znebijo Stevanovića, je dosegla nov, neverjeten vrhunec. Opozicija je namreč predlagala … — posvetovalni referendum o podpori za razrešitev predsednika DZ!

Dati prav Stevanoviću?

Stevanović je idejo Svobode, Socialnih demokratov in Levice pokomentiral z besedami, da je to “farsa” in “norčevanje”. Kar je seveda res. Žal je treba dati prav Stevanoviću.

Če je bila Brejčeva nesojena peticija proti Stevanoviću do neke mere oblika političnega pritiska, pa tega ne moremo reči za opozicijski predlog referenduma. To dejansko ni nič drugega kot “farsa” in “norčevanje”. Nič drugega kot grožnja s koreografiranim desantom na človeka, ki se ga hočejo znebiti.

Predlog posvetovalnega referenduma o Stevanovićevi neprimernosti za vodenje parlamenta je brez veze. Da bo razpisan, je vnaprej izključeno, ker opozicija nima večine. Pa tudi če bi bil razpisan — in tudi če bi bil izglasovan tako, kot bi si želeli predlagatelji —, rezultat ne bi bil zavezujoč.

Ideja je neumna. Svoboda, SD in Levica si z njo pljuvajo v lastno skledo in se smešijo pred vse manjšim delom nemočnega ljudstva, ki vanje še polaga upe.

Kratkovidnost

Kako je mogoče, da je opozicija tako kratkovidna? Kaj od tega pričakuje? Da se bo volivcem zasmilila, ko jo bo koalicija pri razpisu referenduma že spet povozila? In ji bodo iz sočutja namenili več glasov prihodnjič? Da bo s tem dosegla, da bodo državnozborskega autmigeca sedanje vlade ljudje tako zasovražili, da bodo oddrveli na ulice?

Kratka in jedrnata diagnoza politične situacije ta hip je, da nas peticije in referendumi ali vsaj poskusi peticij in referendumov prehitevajo z enakim tempom, kot politična norost prehiteva državljansko pamet. Referendumi so postali politična moda opozicijskih desperadosov. Politična objestnost. Erozija zaupanja, kredibilnosti, učinkovitosti in politične kulture sploh. Vsaka stranka, ki ima pet minut časa — in imajo jih seveda vse —, se odloči za referendum, če nečesa ne more uresničiti drugače ali če ne zna nečesa državljanom dopovedati ali če se ji ne ljubi prevzeti odgovornosti. Zataknite si nekam to svojo neposredno demokracijo!