Ali poslanci nimajo pametnejšega dela, kot da razpravljajo o problematiki narkomanije in razpečevanja drog? Seveda ga imajo. (No, najbrž.) So torej mamila v Sloveniji tako strašen in urgenten problem, da se delegati čutijo dolžne pametovati na to temo na seji Državnega zbora?
Droge so vsekakor problem. Toda za SDS so predvsem populistična pretveza. Oni se hočejo pogovarjati o problemih, o katerih se njim paše pogovarjati. Pogovarjati se hočejo o drogah, da bi utrdili občutek, da je opozicija banda moralnih propalic in kemično zasvojenih degenerikov.
Čeprav se včasih zdi, da je desnica zadeta, s tem nočem insinuirati, da je pod vplivom psihotropnih substanc. Trdim pa, da je bilo Hojsovo včerajšnje poslansko vprašanje Janši — kaj bo storil, da Slovenija “ne bo več raj za balkansko mamilarsko mafijo”— samo komičen intermezzo.
Še bolj komičen pa je bil Janšev odgovor. Z zaskrbljenim ksihtom je tožil o “groznih številkah [žrtev]” in katastrofo podkrepil s trditvijo, da “vse to narašča”, “vse narašča”. Zvenelo je dramatično, a ne tudi prepričljivo. Janša je zadevo retorično in moralizatorsko napihnil.
In ker slika pove več kot tisoč besed, je kazal slike. Pokazal je sto igel “pod Mesarskim mostom”, ki jih je Snaga najbrž pometla na kup — razen če ni šlo za masoven overdose (o katerem pa bi mediji verjetno poročali) —, in eno tihožitje igle z regratom “na otroškem igrišču”.
Janševa slikovna prezentacija je bila približno tako prepričljiva kot njegove besede: “Načrtno se uničuje naša mladina.” (Pustimo zdaj stil.) Načrtno? Kako načrtno? Kaj to pomeni? Da si je nek psiho naredil plan, da bo uničil slovensko mladino? Očitno se je JJ spet odpeljalo …
“Vsake toliko,” je še rekel, “odkrijejo nasad konoplje, nihče pa se ne ukvarja s kokainom […] in z veliko trgovino.” To je bila referenca na domnevne grehe Alenke Helbl in Luke Mesca, ki pa sta za to problematiko oba nerelevantna. Saj, zato pa pašeta v Janševo argumentacijo.
Droge so problem, ki ga je treba reševati — čeprav ne bo nikoli scela rešen —, a ne v parlamentu. Za to so tu zdravniki, psihologi in socialni delavci ter represivni organi in sodstvo. Desnica pa uživanje in preprodajo drog napihuje, poenostavlja, instrumentalizira, banalizira.
Včasih smo radi rekli, da je vse politika. Ne več. Zdaj je vse na nivoju družbenih omrežij. Parlament je postal nekakšno leglo tabloidnosti, ki preobjedenim, a nikoli sitim medijem oz. njihovim odjemalcem konstantno dostavlja dejanske ali domnevne nečednosti in trivialnosti.
Temu primerno brezpredmetno je (ne)argumentiranje poslancev. Vsegliharsko dejstvo je, da so si eni in drugi zelo podobni. Nesporno pa na žalost ostaja, da je koalicija pri tem v nedosegljivi prednosti, saj zna z opozicijskimi kurci uspešneje mlatiti po najbolj pekočih koprivah.