Desničarji pravijo: “Pod Svobodo bo svoboda govora v Sloveniji ukinjena.” Kar je res — če seveda dojemaš svobodo govora kot pravico, da klatiš neumnosti.

Levičarji pa po drugi strani dojemajo svobodo govora kot kulturo govora. Kot lepe, vljudne, pametne besede. Besede tistih, ki imajo ponavadi, ne pa vedno prav.

To sredo, skratka, ko je reformacijski Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora na vrata Katedrale Svoboda napopal 57 tez oz. priporočil za preprečevanje sovražnega govora, sem na hitro preletel ganljivo uvodno zahvalo avtorjev njihovemu moralnemu in političnemu sponzorju:

“Člani in članice strateškega sveta smo prepoznali ustanovitev Strateškega sveta kot izjemno pomembno gesto, s katero se je predsednik vlade Robert Golob na simbolni ravni zavezal sistematičnemu vzpostavljanju strpne in solidarne družbe.”

Strpna in solidarna družba? To je lepo slišati, vendar se mi cilj zdi utopičen. Sam bi bil zadovoljen, če bi bila družba že samo malo manj histerična. Ker s tem Svetom bo samo še bolj.

Pesimist

Do ustanovitve imam pomisleke že od ustanovitve (pred štirimi meseci). Jaz ne verjamem v te stvari. Ne verjamem v politiko, niti v parapolitiko, še manj pa v civilno družbo.

Institucionalno, od vlade požegnano in od civilne družbe izsiljeno sankcioniranje sovražnega govora bo po mojem doseglo ravno nasproten učinek. Pesimist sem zato, ker pričakujem, da bodo tisti, ki jim je sovražni govor materinščina, dotični instituciji še bolj besno in ogorčeno kot prej pripisovali politične cilje. Sklicujoč se na svobodo govora. Kar bo histerijo samo še stopnjevalo.

In točno to se dogaja. Strateški svet je res političen in tudi histerija narašča.

Problem je dvojen. Iz katastrofalno bedne kulture javnega izražanja je nastala politična, tako rekoč strankarska razprtija. To pa zato, ker je sovražni govor kot način izražanja inkorporirala v svoj politični diskurz pretežno desnica. Sovražni govor je trademark SDS in njihove ideološke dece. Tako kot rumeno-modra in slovenska fana. Razlika med dikcijo veljakov in ljubiteljev SDS in načinom izražanja njihovih z rabiesom inficiranih spletnih trolov ni velika. Niti ni bistvena.

Agenda levice

Po drugi strani pa je kultura govora — namreč nesovražnega političnega govora ali nasploh državljanskega govora — značilnost in že kar osrednja agenda levice. To je v njeni domeni. Oni imajo to čez. Za nameček pa si še mnogi med njimi domišljajo, da je odsotnost sovražnega govora zagotovilo, da imajo vedno prav. Ker lepo in pravilno (politično korektno, ne nujno slovnično pravilno) govorijo. Pa seveda nimajo vedno prav. Skoraj nihče nima vedno prav. 

Tako se naprednjaki — namreč vladniki in nevladniki, plus civilna družba — zaletavajo v politični diskurz desnice. Človek bi jim dal kar prav, če ne bi pri tem polemizirali bolj s toksičnim načinom izražanja desnice, ne toliko s sámo vsebino povedanega. Vznemirjenje, zgroženost in moralna panika zaradi sovražnega govora je kulturni boj levice na zalogo. S tem se izognejo dolgočasnemu argumentiranju, obenem pa jim je všeč njihov woke imidž.

Zato je vojna napoved sovražnemu govoru reševanje političnega problema in ne kulturnega. Ustanovitev Strateškega sveta je dejansko politična poteza par excellence. In to opozicija ve. In se temu primerno obnaša kot NATO pakt: če bo napaden samo eden od nas, bomo vsi udarili nazaj. Kar je njena pomembna prednost. Taka solidarnost na levici ne obstaja.

No. 35

A kakorkoli, najbolj neverjetno je priporočilo št. 35. Glasi se takole:

“Ministrstvo za pravosodje naj […] preuči tudi možnost za razširitev opisa kaznivega dejanja po prvem odstavku 297. člena KZ-1 iz ‘javnega spodbujanja ali razpihovanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti’ še na ‘povzročitev vznemirjenja oziroma zgražanja v javnosti’.”

To je bizarnost brez primere. Kot da ne bi bilo dovolj težav že z natančno definicijo sovražnega govora samega, so si ta pametni levičarji zamislili še kategorijo “vznemirjenja” oz. “zgražanja v javnosti”!

Ali se jim je totalno zmešalo?! Pol države je non-stop vznemirjene za vsako figo. Pol države se non-stop nad nečim zgraža. In pol države se udeležuje prisiljene, kao obvezne, državljansko pomembne, ozaveščevalne, emancipatorične, moralizatorske javne debate o pomembnih družbenih zadevah. Oni pa bi na podlagi “vznemirjanja javnosti” in “zgražanja javnosti” presojali o primernosti oz. dopustnosti te indignacije?

Se vidimo čez eno leto

Namesto post scriptuma še zaključni citat iz kompendija 57 priporočil:

“S sprejetjem teh priporočil Strateški svet končuje delo, njegovi člani in članice pa se bomo ponovno sestali na seji čez eno leto in pripravili analizo napredka pri uresničevanju danih priporočil.”

Prepričan sem, da bodo čez eno leto imeli še več dela. Pa ne zato, ker Svet sam ne bi nič dosegel ali še dodatno poslabšal situcijo. Krivi bodo hudobni desničarji — pa tudi Golob, ker ne bo upošteval njihovih priporočil.