V zadnjo nerodnost so vpleteni kar trije. Sam predsednik vlade Robert Golob, ministrica za kmetijstvo Irena Šinko in kandidatka za v. d. direktorico Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) Danuša Štiglic.

Pa pojdimo po vrsti.

Da nekaj ni v redu v odnosih med vodstvom UVHVVR in vlado — ki imenuje vodilnega človeka te institucije —, dokazuje bliskovit odhod v. d. direktorja Janeza Posedija. Ta je odstopil s tega mesta po manj kot dveh mesecih vodenja. Verjetno ne zato, ker bi mu bil izziv pretežak, saj je UVHVVR vodil že v letih med 2015 in 2020. Baje so se kmalu po njegovem ponovnem prihodu na upravo pojavile informacije o nezadovoljstvu med zaposlenimi in o slabih odnosih. Več zaposlenih naj bi dalo tudi odpoved.

Nespretnost št. 1

Karkoli že je resnica tega dela zgodbe, je Posedijeva odločitev res nenavadna. Za slovenske razmere je to anomalija, saj smo navajeni, da se funkcionarji do zadnjega oklepajo stolčkov. Kakorkoli, Posedi svoje odločitve ni komentiral, zato njegov primer ostaja “skrivnost”.

Bolj zanimivo in komunikacijsko skrajno nespretno pa je to, kar se je dogajalo v zvezi z izbiro nove v. d. direktorice.

Omenjena Danuša Štiglic (sicer veterinarska inšpektorica) je očitno neizkušena in nepripravljena na medijsko nastopanje. Tako je zakuhala nespretnost št. 1, ko je prostodušno priznala, da se je o svojem imenovanju pogovarjala s predsednikom vlade, ki da jo je poklical in povabil k vodenju. Ona je povabilo sprejela, vlada pa že tudi potrdila. Delati naj bi začela 16. avgusta.

Nespretnost št. 2

Tako je Štigličeva namočila Goloba in razkrila njegov modus operandi. Kar je še eno razočaranje za vse, ki smo verjeli obljubam o transparentnosti delovanja, spoštovanju ravni odločanja in vsemu ostalemu in bla-bla-bla.

Golob očitno tega ni hotel komentirati. In zakaj neki bi. Imenovanje direktorja UVHVVR formalno ni v njegovi neposredni pristojnosti. Tako se je nerodnost št. 2 preselila k Ireni Šinko. Če bi vse teklo, kot je prav, bi morala biti ministrica za kmetijstvo tista, ki predlaga kandidata ali kandidatko, saj Uprava sodi v ta resor.

Toda če je Štigličeva o svojem imenovanju vedela vse, pa pristojna ministrica ni vedela nič. Ni vedela, kdo se je s kom pogovarjal in kaj se je pogovarjal. Medijem je povedala, da vlada še ni odločala o ničemer in da ko bo to na vrsti, se bo vedelo, kdo je imenovan.

Nespretnost št. 3

Nakar kot z Lune pade v zgodbo še partnerka našega premiera Tina Gaber. Ta je kot aktivistka za zaščito živali mogoče res slučajno — ali pa tudi ne — že pred časom naredila intervju s taisto kandidatko za v. d. direktorico UVHVVR.

Pa če si še tako zatiskamo oči, v kontekstu te celotne zgodbe se to kaže kot nerodnost št. 3. Obe sogovornici se zavzemata za predlog koalicije o strožjih zakonskih pravilih glede varstva živali, čemur pa nasprotujejo kmetje in veterinarska stroka.

Kaj se premier in njegova partnerka pogovarjata doma, ni naša stvar. Ni pa mogoče spregledati signala, odkod ta kandidatkina ideja in samozavest, da je novinarju tako suvereno, celo ponosno zaupala, kaj se je pogovarjala s predsednikom vlade.

Tudi ni mogoče spregledati še enega povezanega dogodka — boja za ohranitev nutrij. Na tej fronti je bil žrtev napada premierjeve partnerke soavtor študije o nutrijah dr. Hubert Potočnik. Sam je bil v zvezi s precej resnimi očitki Tine Gaber — da je v študiji “jasno izražen motiv za sistemsko korupcijo”, v komunikacijskem smislu pravi gentleman. Rekel je namreč, da je ravnanje Tine Gaber mogoče “pripisati njenemu etičnemu odnosu do živih bitij”, a da premalo pozna širšo problematiko.

Kam pelje ta avto?

Nerodno je, če ljudje na položajih in novodobni vplivneži pozabijo, kakšno moč ima komunikacija. Njihova komunikacija. Spomnim se Golobovih obljub med lansko predvolilno kampanjo, da si bo v izjavah za javnost prizadeval za jasnost, odprtost, spoštljivost in iskrenost. Prav ta obet drugačne komunikacije je pomembno prispeval k temu, da so zmagali na volitvah.

Od obljub pa je ostalo bore malo. Zmerjajo, tepejo, zaplinjajo in špricajo nas res ne, ampak komunikacijski stroj vlade deluje kot zariban motor. Namesto da bi tekel gladko, pomirjujoče in zmerno tiho, v motorju ropota, škrta in cvili.

Vsak lastnik avta ve, da je takrat čas za mehanika. Popravilo je nujno, ker s takim avtom ne prideš daleč.