Združenje za dostojno starost Srebrna nit je po poročanju Dela v sredo na DVK vložilo ugovor zaradi nepravilnosti v referendumski kampanji. Motivacija pritožnikov — ki jih nekateri zdaj hudobno obtožujejo, da ne znajo športno prenesti poraza — je bila, da so na strani nasprotovalne kampanje sodelovale organizacije in osebe, ki niso bile registrirane kot organizatorji, in da so taiste organizacije in osebe z neresnicami izkrivljale in prikrivale informacije o zakonu.

Z vsemi njihovimi argumenti se sicer ne strinjam — ali vsaj ne verjamem, da bi lahko z njimi prodrli —, vendar gesto soavtorjev, predlagateljev in zagovornikov ZPPKŽ načeloma podpiram. Zlasti to pod točko dve. Zmaga nasprotnikov zakona namreč ni bila samo stvar prepričanja oz. politične volje večine, temveč tudi zmaga brezsramnega laganja in manipuliranja. In to se v demokraciji ne bi smelo dogajati.

Tako kot leta 2017/18

Volilna in referendumska zakonodaja je nedorečena in ne sledi realnemu stanju na volilnem terenu. Kot sem napisal že pred referendumom, se RKC res ni prijavila kot organizator, vendar po mojem nimamo pravice pričakovati, da se o témi referenduma javno ne bo izjasnjevala. To lahko počne tudi vsak levi ali desni influencer. Res pa je, da ima dominantna verska skupnost za to na razpolago precej več materialnih in simbolnih sredstev kot modeli na YouTubu — kot pravilno pripominjajo podporniki ZPPKŽ.

Pritožniki si obetajo, da bi njihova pritožba lahko šla skozi, kot je to pred osmimi leti uspelo komu drugemu kot koristnemu idiotu Viliju Kovačiču po referendumu o Drugem tiru. Na podlagi sodnega spora, ki ga je sprožil, je Vrhovno in Ustavno sodišče anuliralo rezultate — in velelo referendum ponoviti, nakar je pehfogl Cerar vrgel puško v koruzo —, “ker vlada ni zagotovila stvarnega, celovitega in transparentnega obveščanja volivcev”.

Pošastni seznam

Kar zadeva Primca, pa obžalujem samo to, da se ni nihče spomnil — niti jaz sam (čeprav bi potem delal samo to cel mesec ali več) —, da bi beležil laži in manipulacije, ki jih je v kampanji izrekel.

Preverjevalci dejstev The Washington Posta so samo med prvim Trumpovim mandatom dokumentirali ne več ne manj kot 30.573 laži ali v povprečju enaindvajset na dan. Časnik Toronto Star jih je samo med januarjem 2017 in junijem 2019 naštel 5.276 ali povprečno šest na dan.

Steve Bannon, prvih nekaj mesecev Trumpov glavni strateg — dokler ni od šefa dobil noge —, je sicer ugotavljal, da “Trumpov največji nasprotnik niso Demokrati, ampak mediji”, in da je za administracijo “pravi način”, da to uredi, “da jih zalije s tem sranjem”.

S Trumpovim impresivno pošastnim seznamom se Primc seveda ne bi mogel kosati. Bi pa le bilo dobro, če bi tudi zanj kdo naredil podoben seznam. Zelo dober približek enciklopedije bulšita referendumske špukmašine je napisal Jure Trampuš v prejšnji Mladini — tudi v kontekstu odličnega uredniškega uvodnika Grege Repovža.

Frustriranim je težje

Od ljudi kot Aleš Primc — ali Vili Kovačič, če ga že imamo v zobeh, ki je po ponovljenem referendumu o Drugem tiru (na katerem se ljudem ni več dalo voliti) s pritožbo poskusil še enkrat — bi se v bistvu lahko veliko naučili. Ne seveda laganja in manipuliranja, vztrajnosti pa zagotovo. To so ljudje, ki ne odnehajo in ne odnehajo. Zdi se, da jih je med desničarji oz. konservativci bistveno več kot na levoliberalni sceni. Morda zato, ker so bolj družbeno frustrirani in marginalni, marginalizirani? In ker se zato morajo bolj potruditi, da dosežejo svoje?

Sugestija

Tega ne vemo zatrdno. Je pa ta referendumski poraz sugestija naprednjaški levici, da doživeti poraz ni vedno in ne nujno blamaža ali katastrofa — ali da vsaj ni popolnoma slabo. Učiti se iz porazov oz. neuspehov je dobra šola, ki te lahko nauči, da ni vse izgubljeno, tudi če izgubiš. Nikoli se ne vdaj. To je za Srebrno nit — in še za mnoge druge, ki so jim dejansko ali domnevno stali ob strani — priložnost, da bodo z drugimi metodami rinili naprej proti svojemu cilju. Vsaj iz ponosa in principa, če že morda brez upa zmage.

Predvsem pa je to priložnost za krepitev demokracije, ki ji lahko v prihodnosti — tako kot mnogim med nami že zdaj — postane slabo od laganja in manipuliranja. Ponavljam: tako na volitvah kot na referendumih naj zmagata prepričanje in/ali politična volja večine. Kakršnikoli že bosta. Ker tokrat zagotovo nista.