Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) — ki ga takrat še ni bilo — je bil vnaprej obsojen na sedanje težave pri sprejemanju in uveljavljanju (če ne na propad) v trenutku, ko je njegov podpornik Igor Pribac 23. januarja 2020 na Twitterju objavil naslednjo piarovsko neumnost:
“Evtanazija je bistveno cenejša od stroškov večine bolnikov v bolnišnicah ob koncu njihovega življenja.”
To je res. Fentati človeka je tako rekoč džabe. Zato bi se lahko starih in bolnih po hitrem postopku znebili. Da se zdravniki z njimi matrajo in jih ohranjajo pri življenju do naravne smrti, državo stane težke milijarde. Da ne omenjam pokojnin, ki bi jih ZPIZ prišparal. Pa še DSO-jev bi rabili pol manj. Lahko bi se po pameti dogovorili, koliko stare in kako bolne bi pustili umreti oz. evtanazirali. In le zakaj — dodajam — bi se omejevali samo na starejše? Vsak bolan človek, tudi mlajši, je nekoristen.
To ni črni humor
Glede na povprečno sposobnost bralnega razumevanja današnje medijske publike moram za vsak slučaj omeniti, da je ta uvod kakopak mišljen zajedljivo. To ni predlog. To je črni humor. Le komu bi lahko prišlo kaj takega na misel?
Nikomur, seveda. Razen če si koristni idiotes desnice, kakršen je Aleš Primc. Primc v svojem fanatizmu — in to pod krinko krščanskega moraliziranja — razglaša, da je ZPPKŽ točno tak peklenski in iztrebljevalski plan, s katerim namerava aktualna vlada dovoliti legalno zastrupljati ostarele in nemočne. Ker se ji splača. Pod naslovom Aleš Primc o referendumu proti zastrupitvi: “Ljudi želijo zastrupiti, da z njimi ne bodo imeli več stroškov” namreč berem, da model pravi:
“Primc opozarja, da vlada pod pretvezo ‘dostojne smrti’ uvaja evtanazijo kot najcenejšo rešitev. Kot dokaz navaja izjave [svojih] nasprotnikov, kot je zapis profesorja Igorja Pribca, ki naj bi priznal, da je evtanazija stroškovno učinkovita.”
Primc to verjame? Primc bi nekomu pripisal socialno politiko legalnega eksterminiranja. Neke vrste Auschwitz na Bokalcah?
Misinterpretacije
V današnjem javnem diskurzu vidim dva bistvena problema. Prvi je ta, da se nihče ne zna dovolj funkcionalno pismeno, torej eksaktno in nedvoumno izražati. Zato prihaja do misinterpretacij. Še posebej pri izražanju v omejenem obsegu in v zlohotnosti naklonjenem kontekstu. Omejena pozornost, nerazgledanost, plitva koncentracija ter ideološki in emocionalni afekt naslovnikov pa tudi prispevajo svoje.
To je Pribčev problem. Kaj točno je hotel s tistim tvitom povedati — in koga je hotel z njim prepričati —, ne vem. Je morda mislil, da bo kdo padel na argument davkoplačevalskih sredstev? Je pa jasno, da je bilo neinteligentno od njega, da ga je napisal in objavil.
Mešalec dreka
Drugi problem pa je, da obstajajo še bolj neinteligentni ljudje, ki vsak stavek razumejo tako, kot ga slišijo ali preberejo, in ki so pripravljeni verjeti nebulozam, ki se iz tega izcimijo. Recimo to, da vlada uvaja varčevalne ukrepe z zastrupljanjem starih in bolnih ljudi.
Primc ni tako neinteligenten, da bi to resno mislil. On je samo tako pokvarjen, da mu ni nerodno agitirati na podlagi sprenevedavega, absurdno dobesednega razumevanja besed, ki ne samo niso bile mišljene tako, kot jih je on razumel, ampak so tudi objektivno nemogoče in neuresničljive. Ampak za referendumski efekt so dobre.
Pribca je Primc tu čakal v zasedi. Kot aboniranemu mešalcu predvolilnega in referendumskega dreka mu je jasno, kaj pri dejansko neinteligentnem folku najbolj pali. Primc je brezobziren, neženiran demagog. Pravi profi za obračanje besed in številk. Operativec za umazane birokratske desničarske posle. Mislijo pa še mnogi podobno. Tudi nadškof Zore in škof Štumpf. Ki najbrž nista neinteligentna. Vsaj metropolit ne.
Debilnosti pod pretvezo
Referendumi, ki jih moralno sponzorira SDS, se mi gabijo. Tako imenovani prazniki neposredne demokracije so se sprevrgli v poden političnega manipuliranja in marketinga. Temu bi bilo treba narediti konec. Medijem bo tudi z novim medijskim zakonom težko preprečiti objavljati debilnosti pod pretvezo svobode izražanja. Morali pa bi prihodnosti demokracije na ljubo poskrbeti za to, da nam v volilnih in referendumskih kampanjah nosilci le-teh ne bi smeli in mogli prodajati vsakega sranja, ki slučajno najbolj pali pri najbolj neinteligentnih volilnih upravičencih. Ker bo sicer to postal politični sistem, pisan na kožo samo njim in nikomur drugemu.