Naključje je hotelo, da sem v soboto zvečer na sprejemu po Večerovem Bobu leta imel priložnost spoznati poslanko Leno Grgurevič. Predstavila naju je njena sodelavka iz Gibanja Svoboda, ki jo poznam še iz starih časov. “A, to ste vi, me veseli!” sem rekel prijazno (kot včasih znam) in dodal: “Spremljam vaše freh izjave na družbenih omrežjih.”

Moje pripombe se ji očitno ni zdelo primerno komentirati, saj se je samo v zadregi nasmehnila. Ali pa se mi je tako samo zdelo. Kakorkoli že, zgleda simpatična in čisto normalna.

Potem pa sem včeraj opazil, da se je je desnica ponovno lotila — in sicer zaradi njene zadnje izjave, da je “Bog, družina, domovina […] fašistični slogan SDS (podmladka), Benita Mussolinija in raznih drugih skrajno desničarskih fašistoidnih gibanj in strank”.

Digitalna forenzika kaže, da je Grgurevičeva to objavila na Facebooku samo 43 minut pred začetkom Boba.

Gajstni posamezniki

Mislim, da ni potrebe, da se gajstni posamezniki na levici kar naprej zaletavajo v desne nepomembnosti, kot je ta slogan. Obstaja cela vrsta konkretnejših in pomembnejših tem — tudi takih, ki spadajo v območje kulturnega boja —, o katerih bi bilo bolj vredno debatirati. Recimo o Janševem pumpanju nacionalizma, ne pa o njegovem stavku, ki levičarje na nekaj spominja.

Razen tega, da jezijo ta desne in da jim paše signalizirati politično korektnost, ne vidim druge razlage za priljubljenost tega početja. Morda kvečjemu željo, da jim vračajo milo za drago, kot v tem zadnjem primeru: tudi kao razvpiti poslovnež in plakater je primerjal Roberta Goloba z Mussolinijem.

Z za lase privlečenimi primerjavami lahko retorično, a brez dokazov prepričuješ naslovnike o čemerkoli. Hitler, Mussolini, Stalin, Pol Pot, Putin, Trump, Orbán, Kim Jong Un … — kdorkoli že. In kar je najbolj smešno, te poljubno izmenljive nalepke uporabljajo eni in drugi.

Ali ne vidite trika?

Pa še nekaj me moti. Četudi sam ne prisegam na sveto trojico boga, družine, domovine, se mi ne zdi prav nič narobe — kaj šele nenavadno —, če na to prisegajo desničarji ali vsaj konservativci. Tako kot ni nič narobe ne z bogom, ne z družino, ne z domovino. Niti ne pričakujem, da bi drugače misleči prisegali na kaj drugega kot na prav to. Na kaj pa naj bi prisegali?

Ali ne vidite trika? Oni od vas pričakujejo, da boste prisegali na to, na kar prisegajo oni, vi pa pričakujete od njih, da bodo prisegali na to, na kar prisegate vi. Sprejeli ste njihovo igro in se z njimi greste ta ping-pong.

Samo upate lahko, da imate vsebinsko vi bolj prav kot oni. Kar pa ni nujno. Taktično in dolgoročno gledano pa boste pogoreli na celi črti.

Mentalno obzorje

“Bog, družina, domovina” — ali cankarjansko rečeno “mati, domovina, Bog”, kot pravilno opozarja intelektualni cvetober slovenske desnice, zbran okrog Nove24TV — niso neke brezveznosti in nepomembnosti, ki ne presegajo mentalnega obzorja desničarjev ali bog ne daj celo zakrknjenih fašistov. Mnogim med nami se pač ne zdijo tako pomembne kot njim, nikakor pa tega ne bi smeli omalovaževati ali celo diskreditirati njihove privrženosti tem vrednotam.

Obstaja cela vrsta pomembnih družbenih tem, ki se jim levica malodane z gnusom odreka in jih potiska v naročje desničarjev, ti pa jih z veseljem prevzemajo in s svojimi vehementnimi, podesterjeno sovražnimi in pretiranimi stališči pridobivajo nove in nove privržence — češ, še malo, pa bo fašizem trditi, da je človek Slovenec ali da je fašističen celo slovenski jezik ali raba le-tega.

Pojmi in problemi 

Pa da ne bo pomote: to sploh niso teme, ki bi bile eksluzivno desničarske. Gre za ideje, ki so na desnici najbrž bolj razširjene, niso pa nezdružljive z levo logiko. Recimo domoljubje: levičarji pač ne kokodakamo non-stop o tem in ne jemo vedno hrane, ki bi k tej mentaliteti pasala, in si zraven špilamo harmonikarsko muziko, nimamo pa načeloma nič proti temu.

Ali Bog: saj menda ne mislite, da so vsi levičarji ateisti? Ali družina: kdo si upa trditi, da levičarjem to nič ne pomeni? Ali famozna rodnost: desničarji ves čas in vedno bolj naglas opozarjajo na tako imenovano demografsko zimo, levičarji pa se delajo, kot da to ni problem, in ne najdejo drugega odgovora, kot da se prebivalstvo pač stara in da se patriarhalni fašisti za nameček nazadnjaško zavzemajo za ekskluzivno funkcijo ženske kot rojevajoče matere in gospodinje.

Zataknite si skratka nekam to očitanje s fašizmom in raje razmislite, kaj lahko sami prispevate k redefiniciji pojmov in reševanju problemov. Ker to so pomembni pojmi in dejanski problemi. Uzurpirali so jih desničarji, ker vas očitno ne zanimajo.