Prejšnji teden sem nameraval v volčji brlog na predstavitev knjige magistra vitae Branka Grimsa z naslovom Zmaga dobrega — Vodnik za boj proti kulturnemu marksizmu. Event v desničarski bazi »v središču Ljubljane« so na Novi24TV baje napovedali kot »celovito obravnavo uničevanja zahodne civilizacije z vsiljevanjem marksizma pod krinko kulture v vseh treh bistvenih pojavnih oblikah te ideologije zla: LGBT+, Eko in Multikulti«.
Nazadnje nisem šel, ker bi se mi zdelo zamalo poglobljati se v ksenofobične, fašistoidne, konspiratistične, nacionalkonservativne, populistične marnje najbolj zmešanega med poslanci SDS. To bi bila prelahka tarča, četudi bi me morda zabavalo.
Ni mi žal, da nisem šel. Opažam pa, da je Grimsov intelektualni dosežek del desničarskega družbenega podebiljenja, ki si ga je SDS zadala za cilj.
Pod krinko, pod dežnikom
Kot sem že napisal prejšnji teden, je treba zaustaviti Pavla Ruparja. A to še ni vse. Treba je zaustaviti radikalizem politične in medijske sprege SDS, ki deluje pod krinko — in pod dežnikom — parlamentarne demokracije in svobode govora.
Realizacijo cilja jim olajšuje Zeigeist, ki ga vsiljujejo družbena omrežja. To se dogaja neodvisno od desničarjev, toda na državljanskem nivoju so med norci in manipulanti prav oni tisti, ki znajo poneumljenost, nezaupljivost, frustriranost, zaverovanost, antisocialnost, agresivnost temu izpostavljenih najbolje izkoristiti.
Dovolj je lepih, a praznih besed o nesprejemljivosti sovražnega govora. Naredite nekaj! Eno leto bo kmalu, odkar je vlada ustanovila Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora — pa ga ni niti zadovoljivo definirala. Razprava o novem medijskem zakonu je šla mimo brez pripomb o širjenju fake news in raznih oblik (politične) stupidizacije namišljenih dejstev pod pretvezo, da se ima pač vsak bedak pravico oglašati javno.
Kaj zdaj? Bo kaj?
Ya filthy animals!
Kar se je te dni dogajalo v Slovenskih Konjicah, kjer so občinski svetniki SDS — seveda na podlagi govoric, ki so prišle iz SDS — zagnali paniko zaradi domnevne nastanitve ilegalnih migrantov v občine, kjer so župani iz SD (kot v Konjicah), in sklicali izredno sejo, je čisto v duhu Grimsovega šuntanja. Čeprav je bil fake news o takem načrtu že prej demantiran in čeprav je policija na seji sami postregla s podatki o zanemarljivem številu ilegalnih migrantov v občini.
Desničarsko trobilo je o tem poročalo pod naslovom V Slovenskih Konjicah skoraj enoten odpor proti naselitvi migrantov, razvpiti nekdanji državni sekretar Štromajer pa znova napadel SDS. In to resno, kot da so svetniki razpravljali o tem, ali naj zgradijo vodovod levo ali desno od neke njive. Niso pa pozabili omeniti, da je bil eden od tej noriji nasprotujočih svetnikov SD prav tisti, ki je nekoč (2019) kao razžalil božičujoče vernike s čestitko: »MERRY CHRISTMAS YA FILTHY ANIMALS« — pobrano iz filma Sam doma 2.
To je vse, kar znajo.
»Vlada Roberta Goloba je poskrbela …«
Bi radi slišali še? Voilà RSF (Les Reporters sans frontières). Zunaj je novi indeks medijske svobode.
Slovenija je na 50. mestu (za leto 2023). Od lanskega indeksa (za 2022) je napredovala za štiri mesta navzgor. Obrazložitev RSF je naslednja: »Čeprav se je vzdušje za novinarje po odhodu predsednika vlade Janeza Janše leta 2022 pomirilo in čeprav zakonodajni okvir za zaščito svobode tiska ostaja trden, se mediji še vedno soočajo s političnimi pritiski.«
Dvakrat ali trikrat lahko ugibate, ali je Nova24TV.si iz domnevne nesvobode medijev v Sloveniji naredila dramo ali ne.
Naslov se je glasil Medijska svoboda je ogrožena, kje so zdaj tisti »zaskrbljeni«?. Še več! Drznili so si celo zapisati blatantno laž: »Odkar se je zgodila ›depolitizacija‹ zlasti osrednjih državnih medijev, je v Sloveniji na področju medijske svobode prišlo do občutnega poslabšanja. Vlada Roberta Goloba je poskrbela, da smo se znašli na 50. mestu.« — [Boldiral jaz.]
So? Niso. Je? Ni.
Naprej.
So omenili, da je Slovenija v enem letu nekoliko izboljšala rezultat? Niso. So citirali zgornjo (letošnjo) obrazložitev? Niso. Povedo pa, da je bila Slovenija leta 2020 na 32. mestu, leta 2021 pa na 36. mestu. S to pripombo: »V obdobju vladanja Janeza Janše je bila skladno z mednarodnimi podatki situacija bistveno drugačna, čeprav nas domači propagandisti iz (osrednjih) medijev nenehno prepričujejo drugače.«
In ali so iz nazadovanja v »svojih« letih 2020, 2021 in 2022 — z 32. mesta na 54. — potegnili kak sklep? Niso.
Je morda potegnil kak sklep »strokovnjak za komuniciranje« Edvard Kadič? Ni. Razen tega, da »ekstremno progresivna (leva)« usmeritev medijev vodi »stigmatizacijo vseh, ki so zaposleni v [tako imenovanih] desnih medijih«.
SDS je zgodba o uspehu
Ne, ne. Desnica se stigmatizira in marginalizira sama. S svojimi lažmi, lažmi, lažmi in še več prekletimi lažmi se obsoja na družbeno komičnost političnih in medijskih wannabe influencerjev, ki se imajo za »najbolj uspešen politični projekt v zgodovini Slovenije«.
Do neke mere je to res. SDS je zgodba o uspehu, ki jim ga garantira načrtno debiljenje javnosti. SDS je stati inu obstati ne toliko po zaslugi njihovih vernikov, ampak zahvaljujoč nam ostalim, ki nam grejo serijsko na živce. Od njihovega nesmrtnega šefa ali antimigrantskega magistra vitae ali lokalnih svetnikov ali samozvanih strokovnjakov za komuniciranje.
Nas je seveda jebeno več. Onih pa je vendarle toliko, da stranka ne propade. Kar je za ene in druge kar lepa tolažba.