Opomba: Celoten tekst je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Večera V soboto in na spletni strani Večera v soboto, 20. junija 2026, pod naslovom Obrazi z Markom Crnkovičem: Zadnji Lent Gogota Rukavine. Obrazi so mesečna serija profilov in portretov sodobnikov Marka Crnkoviča. Danes ponatiskujemo zadnji, tretji del. Preberite tudi prvi in drugi del pod naslovoma [Obrazi 60./1.] Zadnji Lent Gogota Rukavine (23. junij 2026) in [Obrazi 60./2.] Gogo Rukavina: “To pa kar župana vprašaj!” (25. junij 2026).

Prvič, ne recite mu Vladimir, ker na to ime ne sliši. In drugič, ne sprašujte se, ali bo kandidiral za župana. To mu ne pride na misel. On je že itak župan. Kulturni župan. Več kot trideset let. Ne bo pa več dolgo.

“Niso nas šmirglali”

Marko Crnkovič: Koliko vas Lent sploh stane?

Gogo Rukavina: Ne govorim samo o Lentu. Po 67. členu smo dobili ne samo za Lent, ampak tudi za vse drugo, kar delamo — simfonični, komorni cikli itd. —, se pravi za celoletno dejavnost. Padli smo na 250.000 evrov. Letos smo dobili nula. Padli smo skoz na razpisu za simfonični cikel in padli smo skoz za cel Lent. Za naslednja štiri leta. Po 67. členu pa dobimo 120.000 za naslednji dve leti. Dvajset jurjev za simfonični cikel in sto jurjev za druge programe. Festival Lent — nič. Komorni cikel — nič. To je to. In zdaj se tožimo z državo. Pritožili smo se na točkovanje, ampak nas niso šmirglali. Obstajata dve vrsti razpisov, programski in projektni. Na prve se lahko prijavijo samo nevladne organizacije, zavodi pa ne, na druge pa se lahko prijavimo eni in drugi, pri čemer imajo nevladniki avtomatsko pet točk prednosti, ker so nevladniki. Zato smo skoz padli, ker nam je manjkalo pet pik. Čeprav je upravno sodišče že pred dvema letoma razsodilo, da je to diskriminatorno. Da ne more imeti nekdo pet pik več že v izhodišču.

MC: Torej? Letni budžet znaša 

GR: Tri pa pol milijone. S plačami in stroški vred. Sami pridobimo tretjino z lastnimi sredstvi, torej s sponzorskimi sredstvi in vstopninami. To je ta keš. Potem je pa še in-kind sponzorstvo. Tega je še za kakih petsto jurjev na leto.

Center Rotovž

Marko Crnkovič: Kako pa je zdaj s Centrom Rotovž? To bo zdaj spadalo pod tebe …

Gogo Rukavina: Občina je najprej mislila, da bi bil Rotovž samostojni javni zavod, potem pa so videli, kaj vse to za sabo potegne, da bi bilo to predrago, koliko je to zaposlitev, in so se odločili, da ga dajo Narodnemu domu v upravljanje. Ker že imamo izkušnje in ljudi in ker že znamo upravljat s prostori. Center Rotovž ne bo imel direktorja. Oseba, ki bo za to skrbela, bo v rangu mojega pomočnika.

MC: Da ne bo spet prihajalo do problema pri financiranju, ker je ustanovitelj občina in ne država?

GR: Kako se MOM namerava dogovarjati z državo, ne vem. S prejšnjo vlado so najbrž imeli dogovor, saj je navsezadnje šlo veliko državnega denarja v gradnjo. Ampak kultura niso samo zidovi. Kar zadeva model financiranja, to ni samo problem tega mesta. Ko je bil Tomaž Pandur v SNG, so mu očitali, da je potopil teater. Kar je bilo sicer res, ampak nihče ni upošteval, da so dobili nov prostor, ki je bil bistveno večji. Kar tudi pomeni, da je bistveno več koštal. Država pa ni dala nikoli dovolj denarja, dokler ni prevzela ustanoviteljskih pravic [leta 2002, op. MC]. Žrtveno jafgnje pa je bil Tomaž. Isto je bilo z Lutkovnim. Ko so ga odprli, z državo ni bilo dogovora o financiranju, čeprav je država dala za izgradnjo več kot občina. In tega se tudi zdaj bojim. Rotovž bo velik zalogaj. UGM bo tako kot doslej večinoma financirala država, čeprav je ustanoviteljica občina. Ampak zdaj bomo dobili prostor, ki bo hibrid galerije in knjižnice, ki bosta seveda sfinancirani, in art kina v navezi s Kinoteko. Pa še vse drugo, kar se bo tam dogajalo. Da bi se to samo pokrivalo, je iluzorno. Meni je žal, da o tem niso začeli razmišljat že pred tremi leti. Da bi z brainstormingi prišli še do kakih drugih idej. Mogoče celo do tega, da bi vse skupaj drugače zgradili. Skratka, zdaj so nam to dali v upravljanje in bomo to naredili, ampak vse te zadeve, ki niso povezane z UGM in UKM, bomo morali koordinirati. Pri čemer še niti ne vemo, kako bo vse skupaj zgledalo. Moja ideja je bila — že ko smo govorili o obnovi Lenta —, da Maribor rabi dvorano za približno 1500 ljudi. Predstavljal sem si jo na levem bregu, kjer bi se s Koroške ceste spuščala proti Dravi. Tam bi lahko bila tudi galerija, ki bi imela več prostora, kot ga bo imela zdaj, pa še Akvarij bi lahko not dali. Za to sem se jaz takrat ogreval, ampak je šlo v pozabo. Tako bo zdaj pač center Rotovž — o katerem pa smo začeli razmišljati šele zdaj, prej pa nismo. Seveda se bo dalo marsikaj narediti. Če bo pa to najboljše, bomo še videli. Vem pa, da je prej bilo več interesa, ko je bil Rotovž mišljen še kot samostojni zavod, kot pa zdaj, ko bo ta človek v rangu pomočnika. Kdo se bo prijavil, pa ne vem. Slišijo se neki rumorji, ampak bomo videli, čez kak mesec bomo šli v razpis. Meni so sicer že namigovali, da bi bil čas, da se poslovim sredi mandata, ker sem za v penzijo. Jaz pa sem rekel, da če sem ovira, se že lahko nekako zmenimo. Ampak zdaj, ko pa prihaja Rotovž, teh idej več ni. Tako da bom ta mandat speljal do konca. To bo sicer 13. oktobra 2027. Razmišljam pa tako: moja moralna dolžnost je, da zaključim fiskalno leto. Da oddam zaključni račun, ki ne bo v minusu. Zato mislim, da ne bi bilo prav, da bi še prihodnje leto delal Lent in zaključil oktobra 2027. Ker nikoli ne vem, kdaj se bo poleti fscalo in bo zato sto jurjev manj od vstopnine. Zaključiti moram s fiskalnim letom 2026, pripraviti poročila in zaključni račun do 31. decembra letos — potem pa 28. februarja doviđenja. Oziroma enkrat aprila, ko bom porabil dopust. Zdaj pa mi najdite naslednika. In fajn bi bilo, če bi prišel dovolj zgodaj, da bi se najprej malo naučil obrti, na pa da pade not kot grom iz vedra neba.

MC: Pa misiliš, da lahko Narodni dom na podlagi tvojih dolgoletnih prizadevanj funkcionira tudi po inerciji? Tako kot Cankarjev dom po Rotovniku?

GR: Nekaj časa že. Ampak je treba vedeti, da delamo stvari za dve leti vnaprej. Razen Lenta, ki ga delamo iz leta v leto. Vse druge stvari pa terjajo planiranje. Treba pa bo tudi vkomponirati Center Rotovž in še kaj. Fundament obstaja. Zdaj ni več tako kot na začetku, ko nas je bilo šest, sedem, osem devet, in smo vsi delali vse.

MC: Koliko vas je pa zdaj?

GR: Zdaj nas je devetintrideset, s Centrom Rotovž pa bo še dvajset novih zaposlitev. Tudi taka delovna mesta, ki ne bodo vezana samo na Rotovž, ampak bodo prišla prav tudi Narodnemu domu, recimo PR in marketing, kjer smo bolj švoh. Zaposlitvena struktura bo okej, sinergije bojo itd. V katero smer bo to šlo, pa bistvu niti ne bi smel več jaz razmišljati — ampak tisti, ki bo prevzel kompletno odgovornost. Tudi z mojim suportom. Skratka, fajn pa bi bilo, da bi nekdo, ki bo prišel na to mesto, že planiral tudi za naprej. Čeprav sem še vedno jaz šef. Pripravljen sem z nekom soustvarjati program te inštitucije. Zato upam, da bo nov človek tu že vsaj šest mesecev pred mojim odhodom. V vsakem primeru bo to politična odločitev, ne toliko strokovna. Jeseni bojo volitve, vprašanje je, kdo bo župan, kakšen bo mestni svet, kako bojo ti ljudje razmišljali. Skratka, ne vem. Najboljše je, če bi se stvari dogajale soglasno. Pri Rotovžu smo se zdaj našli. Oni so mislili, da jim bom nekaj v glavo vrgel, ko me bojo poklicali, češ, gde ste bili do sada. Zadnja tri leta niste pustili, da bi mi o tem razmišljali — kar bi bilo boljše —, in so mislili, da bo konflikt. Ampak treba je biti realen. Oni so naš ustanovitelj. Oni odločajo, kaj bomo mi delali. Se naj pričkam z njimi? Ne. Bomo začeli, bomo razmišljali, ne gremo pa na lepe oči. Ne morete nam dati nalog, financiramo pa naj sami. To pa ne. Treba bo tudi navaditi ljudi, da bodo spet začeli hodit v kino.

MC: Po mojem komaj čakajo.

GR: Koliko jih komaj čaka?

MC: Starejši občani kot midva.

GR: To pa sigurno. Midva bova skoz tam. Pa še gostilna bo tam. Upam samo, da bo ekipa imela strast. Ker to ni služba. To je strast. Tega ne delaš za denar. Kar sem v življenju delal, vedno sem imel srečo, da mi je to bil hobi. To je to. En moj prijatelj mi je rekel: mogoče bo boljše, mogoče bo slabše — isto pa ne bo. V vsakem primeru bo drugače. Moraš pa imeti vizijo. Tudi jaz še imam vizijo glede Rotovža, ampak vsiljeval je nikomur ne bom.