Najbolj zabavna stranska posledica odločitve o “odpravi začasnega zadržanja izvajanja dela Zakona” o RTV Slovenija, ki jo je končno, prekončno sprejelo Ustavno sodišče, je poleg strašnega kopičenja rodilnikov ta, da je “brat politika” (še en genitivna zveza) — ki je slučajno tam zaposlen — zablokiral telefonsko številko odgovornega urednika Nove24TV, ki je težil za neke informacije in so si ga naveličano podajali sem in tja. Privoščljivo se hahljam!

Sicer pa ja: končno, prekončno!

Ne skrivam zadovoljstva, da se je tako izteklo. Škoda, ki je z deratiziranjem RTV nastajala že ves čas, odkar se je vanjo infiltrirala SDS, je neizmerna in bog ne daj nepopravljiva. Za kontinuiran suspenz so skrbeli desničarji z razpisom vsiljenega, a prepričljivo izgubljenega referenduma in z vložitvijo pobude za ustavno presojo Zakona — (ne)nazadnje pa še Ustavno sodišče z neekspeditivnim mencanjem in mutenjem.

Ampak nikar se ne veselimo prezgodaj! Raje se vprašajmo: kaj pa zdaj?

Kao demokratičen žakelj

Negotovosti je konec, suspenza pa ne. Zdaj bomo z zanimanjem in s strahom spremljali uvajanje sprememb, ki jih bo zdaj ustavno požegnana novela Zakona o RTV omogočila in ki smo jih vsi že tako nestrpno pričakovali.

Za začetek se bomo po defaultu znebili generalnega direktorja RTV Andreja Graha Whatmougha, posledično pa tudi direktorja TVS Uroša Urbanije, odgovorne urednice Informativnega programa 1. programa Jadranke Rebernik, odgovornega urednika Informativnega programa 2. programa Rajka Geriča, v. d. urednika Uredništva za nove medije Igorja Pirkoviča in “urednice vsega” Ksenije Koren.

Aja, seveda: pa Programskega sveta tudi. Namesto dosedanjih 29 članov bo novi Svet RTV imel samo 17 članov. Nobenega svetnika ne bo imenoval Državni zbor. Temu se reče depolitizacija.

Recimo, da bo to zadovoljivo funkcioniralo. Na korporativno upravljanje se sicer ne spoznam, si pa po vsebinski strani upam reči, da je kakršenkoli programski organ odveč. Nadzor nad produkcijo vsebin ali vsaj usmerjanje produkcije vsebin je v bistvu nezaupnica novinarjem in urednikom — ki jim res ne moremo vedno zaupati —, nasplošno pa je to odraz slovenske domačijske obsesije z zastopanjem in uveljavljanjem velepomembnih partikularnih interesov. Te potem streseš v nek kao demokratičen, civilno-družben žakelj in je vse super.

Skenslajte Pirkoviča

Zadeva je formalno zamišljena še kar obetavno. Vendar se je treba zavedati, da je trenutno stanje — tako trenutna ureditev kot razmere same — tako slabo, da se nam vsaka najmanjša sprememba na bolje zna zdeti kot ne vem kakšen uspeh in dosežek.

Največja in odločilna neznanka so seveda kadrovske zadeve. Kdo bodo (štirje) člani uprave in kdo bodo (odgovorni) uredniki. Sam bi si želel, da to ne bodo postali zelo pravoverni ali vsaj ne preveč neženirano ideološki in vindikativni insajderji. Če bodo taki prišli na položaje, bo depolitizacija izpadla kot revanšizem. Kar se zna zgoditi. Na vlado se vse živo lepi, sama pa tudi ni nadarjena za kadrovanje …

Do neke mere bo backlash sicer neizogiben. Nekateri novinarji in uredniki ali voditelji so se dejansko preveč kompromitirali, da bi se jih še naprej spodobilo gledati na malih ekranih. Ali vsaj določene oddaje.

Rotim bodoče vodstvo TVS, da skensla Igorja Pirkoviča in njegovo oddajo Arena. To je moja prva in največja želja. Ta človek je res totalno neprimeren za na televizijo.

Domobranske diverzije

Moja druga do tretja želja je povezana z Jožetom Možino. Držim pesti, da bodo ukinili njegovo oddajo Pričevalci, ker je negledljiva in negledana ter duhamorna in depresivna. To si želim že zelo dolgo. 

Možino je treba nekako nevtralizirati, ker nacionalni informacijski servis ne more in ne sme prodajati alternativnih zgodovinskih resnic kot državotvornih vrednot. To je skregano z logiko dominantnega diskurza, ki bi ga TVS morala znati žebrati med spanjem. Ne pa da se gre te domobranske diverzantske akcije. Ni naloga TVS, da producira in promovira zgodbe zamolčanih — ali pač še ne slišanih — življenjskih zgodb domobrancev in drugih žrtev 2. svetovne vojne v tako netelevizični, netelegenični obliki.

Pa tudi to si želim, da nam na TVS ne bi bilo treba več gledati gostov à la Primc ali Rupar — vsaj ne kot prominentnih intervjuvancev.

“Poziv k streznitvi”

Sicer pa se pripravite. Zdaj še na Ustavnem sodišču poražena SDS bo kulturni boj še zaostrila. Ta predvidevanja potrjuje že to, kar je z desnice priletelo v pičlih nekaj urah po obelodanjenju njim nevšečne odločitve.

Odločitev Ustavnega sodišča je kot naročeno sovpadla z (enainosemdeseto!) obletnico likvidacije duhovnika in teologa dr. Lamberta Ehrlicha, ustanovitelja tako imenovanih Ehrlichovih straž. (Njegovi častilci govorijo o “mučeniški smrti enega največjih sinov slovenskega naroda”.) Janša je to izkoristil in — ne da bi omenil RTV in US — “pozval k streznitvi” z naslednjimi besedami:

“Tisti pa, ki danes grozijo s SMRTJO, takšnim grožnjam ploskajo ali jih z naštetimi vladnimi ukrepi vzpodbujajo, so večinoma javno znani. Digitalni svet hrani vse te zapise. Zato pozor. V primeru, da bi komurkoli padlo na pamet, da naroči ali ponovi dejanje, kakršno je vzelo življenje dr. Lambertu Ehrlichu ali Ivanu Krambergerju, to ne bo ostalo brez odziva. Izbruhnil bo upor in ni dovolj oddaljene davčne oaze, kamor bi se lahko odgovorni poskrili pred roko pravice.”

Fak, temu on pravi “poziv k streznitvi”! Tipu se je res odpeljalo. In kaj šele bo? Zdaj ne bo več niti Televizije imel …