Za začetek malo pesimističnega in s pepelom posipavajočega protokola: Janši čestitam za zmago na referendumu. Po mojem so samo nepoboljšljivi naivneži kot jaz pričakovali, da v duhu poziva k bojkotu vsaj kvorum ne bo dosežen, če bo že večina proti.
Kar je res, je res. Samo SDS zna tako učinkovito poenostavljati, posploševati, šuntati, obračati dejstva, lagati in vzbujati nevoščljivost. Tako učinkovito mobilizirati svojih privržencev. Nihče drug ni tako aroganten, demagoški, nekulturen, antikulturen, populističen in iznajdljiv, da si legalno privošči brezplačno kampanjo, kot naši vrli desničarji.
Kapo dol, torej, pred velemojstri manipuliranja in molže solzic državljanskega ogorčenja! Ko gre za targetiranje elementarnih emocij nič hudega slutečih in politično nerazgledanih volilcev, jim ni para. Levičarji jim ne sežejo do kolen.
Seveda pa ni vse tako črno kot v prvem aktu Cankarjevih Hlapcev.
Pirova zmaga
Zmaga SDS je zmaga, vendar je Pirova zmaga. Dobila je to bitko, toda že na naslednjih volitvah — ki jih ne bo prej kot prihodnje leto, pa če se na glavo postavijo — bo vojno izgubila.
Eden od samotolažniških argumentov predlagateljev je bil ta, da bo to v bistvu referendum o vladi. V tem stilu se zdaj hvalijo, da je bila arogantni Golobovi vladi izglasovana plebiscitarna nezaupnica.
Kako naivno! Ta referendum je bil v enaki meri kot o vladi tudi referendum o opoziciji. Ali kot je sinoči in že prej ves čas govorila grešna koza inkriminiranega zakona o dodatkih Asta Vrečko: SDS se je preštela.
Po podatkih DVK (sinoči ob 21:30) je proti glasovalo 403.153 oz. 92,52 % volilcev, za pa samo 32.597 oz. 7,48 % (po 99,97 % preštetih glasovnic od skupaj 438.861 oz. 25,93 % upravičencev).
Domišljati si, da izid referenduma napoveduje prepričljivo zmago SDS in njenih zaveznikov na državnozborskih volitvah prihodnje leto, je huda utvara.
Neke vrste anketa
Kot vemo, je na predzadnjih volitvah (leta 2018) za SDS glasovalo okrog 220.000 volilcev. To so tisti, ki so jih kolesarji — ki so v dobrih, starih časih demonstracij nosili transparente z napisom SMRT JANŠIZMU — po mnenju zmedenega Jančiča “želeli smrt”. Ampak dobro, ne bomo zdaj tega pogrevali. Pomembno je nekaj drugega: če predpostavimo, da je teh 220.000 njihovih ljudi skoraj zagotovo glasovalo proti zakonu, je vprašanje, kje je SDS našla še teh 180.000 ekstra volicev?
Referendum je bil neke vrste anketa. Zelo zanesljiva anketa na zelo velikem vzorcu. Moja teorija je skratka naslednja: polovico od teh 180.000 glasov so prispevali predvsem (potencialni) volilci Nove Slovenije in Demokratov, nekaj drobiža pa verjetno tudi SLS in drugi marginalci. Drugo polovico pa so prispevali tisti zavedeni neodločneži, ki itak niso nič štekali in jim je samo imponirala populistična retorika o kulturniških elitah in privilegirancih na ozadju podpovprečne upokojenske revščine.
Najbolj prepričljivi ponudnik
Kot rečeno: SDS se je preštela in se ji zdi, da jih je sodeč po varljivo prepričljivem rezultatu jebeno več. Ker več ko jih bo, prej bodo na cilju. No, ne bodo. Na državnozborskih volitvah bodo zelo težko zbrali 400.000 glasov, ker je treba odšteti znaten del teh nedefiniranih volilcev, ki so se tokrat po naključju, napol nevede ali samo iz lahkomiselnosti — češ, saj gremo samo na referendum, saj ne glasujemo za oblast — znašli v ešalonu janšistov.
Takrat pa teh 400.000 glasov seveda ne bo čez 90 procentov vseh glasov, ampak samo kakih 40 ali še manj. Kar bo seveda daleč od zmage.
In če še zdaleč ni vse tako črno, na žalost tudi ni vse tako rožnato. Obstoječa koalicija se bo morala zelo potruditi — po možnosti s pomočjo bolj ali manj naravnih zaveznikov —, da bo na volišča pripeljala tistih sto tisoč privržencev, ki sploh niso pravi privrženci, ampak se ponavadi pustijo zapeljati najbolj prepričljivemu ponudniku. Te ljudi je treba motivirati, mobilizirati. Seveda ne nujno z izvršno-oblastniškimi uspehi — ker jih niti nima kdo ve koliko pokazati —, ampak z brenkanjem na emocionalne strune. Skrajni čas, da se začnejo učiti od svoje konkurence.