Evropska poslanka Romana Tomc (SDS/EPP) je včeraj rekla: “Resnica je zmagala, Resolucija [Evropskega parlamenta o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji] je sprejeta. Za vedno bo ostala del evropske zgodovine. Prej ali slej bo morala to dejstvo sprejeti tudi levica v Sloveniji.”

Kakšno patetično sprenevedanje! V resnici je SDS izvozila nespravo v Evropski parlament in se s podporo podobnomišljenikov od desno desne sredine pa do ekstra desnega ekstrema maščevala Golobovi vladi za ukinitev 17. maja, nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja leta 2023, ki ga je Janševa vlada v odhajanju leta 2022 uvedla.

Nič novega

V zvezi s tem ne morem povedati nič novega. Ne preostane mi drugega, kot da še enkrat opozorim na posplošujoče brisanje razlik med nacizmom, fašizmom in komunizmom in na politično agendo, ki se skriva za tem strašnim sklicevanjem slovenskih desničarjev na pieteto.

O tem sem pisal v najmanj dveh tekstih. Najprej ob predlanskem evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov (Trije totalitarizmi: dva absolutna, eden relativen, 28. 8. 2023), ko je Golobova vlada ob tem plasirala izjavo, da “obsoja vse zločine proti človečnosti in sočustvuje s svojci žrtev” — in pripomnila, da je “slovenski narod […] še posebej trpel zaradi fašizma in nacizma”.

Skratka. (Citati so v kurzivi.)

Da ne bi kdo pomislil …

Ko je Evropski parlament leta 2009 sprejel resolucijo o evropskem dnevu spomina, je z “vsemi [tremi] totalitarizmi” imel v mislih nacizem, fašizem in komunizem.

Zato se je vlada še po štirinajstih letih čutila dolžno pripomniti, da je slovenski narod “še posebej trpel” zaradi fašizma in nacizma. Da ne bi kdo slučajno pomislil, da smo enako kot zaradi fašizma in nacizma trpeli tudi zaradi komunizma. Kar je seveda res. Slovenci so bolj trpeli zaradi nacizma in fašizma kot pa zaradi komunizma.

Evropski poslanci niso znali biti toliko natančni, da bi tretji totalitarizem poimenovali z bolj pravo besedo: stalinizem. Ali z njegovimi lokalnimi izpeljavami — kar pa bi za komunikacijski učinek pietete, ki so ga hoteli doseči, bilo preveč komplicirano.

Hegemonija Zahoda

Komunizem je bil prvotno ekonomska in socialna filozofija, ki sama po sebi še danes ni nesprejemljiva, kaj šele totalitarna. Morda je (bila) zmotna in/ali naivna, toda izkušnje mnogih Jugoslovanov in Slovencev kažejo nekoliko drugače.

Imeti komunizem danes za nekaj zločinskega, je grobo posploševanje. Da je komunizem bil totalitarizem, drži le toliko, kolikor so bili komunisti Stalin, Berija, Trocki, Castro, Honecker, Ceausescu, Enver Hoxha, Pol Pot itd.. Da ne naštevam. Ali magari Tito, Kidrič in Kardelj, če že vztrajate — čeprav ti trije niso tako relevantni za genezo te oznake.

Našteti in še marsikdo so zaslužni za pervertiranje in kompromitiranje komunizma, ki pa ni bil zamišljen kot zločinska metoda. Svoje je k tej diskreditaciji dodala še hladna vojna in usedline zahodnjaške konservativnosti. In kolonialistična, kulturna aroganca ali hegemonija Zahoda do slovanskih dežel in držav tretjega sveta.

Fašizem in nacizem pa po drugi strani za civilizirano družbo nista bila nikoli sprejemljiva in nikoli ne bosta. Tudi ta dva sta sicer vsebovala svoje elemente ekonomske in socialne filozofije, ki pa so bili v časovnem in političnem kontekstu nesprejemljivi in totalitarni že od začetka.

Kar zadeva komunizem, obstaja original, ki sta si ga zamislila Marx in Engels. Original fašizma in nacizma pa sta si zamislila Mussolini in Hitler.

Lažna pieteta

Moj drugi tekst pa govori o kenslanju nacionalnega evropskega dneva spomina na žrtve totalitarnih režimov (Rožljanje s kostmi in orožjem: Svojo lažno pieteto si naj Janša nekam zatakne, 22. 5. 2023).

Potezo sem pozdravil. Če bi Golobova vlada pustila dan spomina na koledarju, bi s tem razočarala tiste, ki so jo na prelomnih volitvah podprli. V njih bi vzbudila občutek, da so se proti razdvajajočemu janšizmu borili zaman. Zato mislim, da je prav storila. Da je Janša v opoziciji, še ni dokončna zmaga. La lotta continua. Prozor noćas mora pasti!

Mnogi komentatorji pravijo, da je Golobova vlada po nepotrebnem skenslala nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Da bi bilo bolje, če bi pustila pri miru ta populistični diskurz, ki razdvaja.

Jaz se s tem ne strinjam. Ja, to je res populistični diskurz, ki razdvaja. Toda vsilili so ga desničarji. Vsiljevali so ga že prej, ko so bili v opoziciji. Vsiljevali so ga, ko so bili na oblasti. In vsiljujejo ga zdaj, ko so spet v opoziciji. Vedno bodo vsiljevali populistični diskurz, ki razdvaja. Janša je zato na svetu, da vsiljuje populistični diskurz, ki razdvaja. Cela SDS je zato na svetu, da vsiljuje populistični diskurz, ki razdvaja. Slovenski desničarji so zato na svetu, da vsiljujejo populistični diskurz, ki razdvaja.

Da ne bo pomote

Ne mislim, da so žrtve komunističnega nasilja manj vredne spomina kot žrtve okupatorjevega ali domobranskega nasilja. Na intimni, individualni in človeški ravni žalujočih so vse žrtve enako vredne spomina, groba, pietete. Na nacionalnem nivoju pa ne. Ne mislim, da bi se kot kolektiv ali država morali dolžnostno, zapovedano spominjati vsakogar, ki je bil v 2. svetovni vojni tako ali drugače ubit.

Žrtve komunističnega nasilja so za SDS pomembne zato, ker lahko z argumentom domnevno nepietetnega odnosa do ubitih diskvalificirajo Golobovo vlado oz. vladajočo koalicijo. Socialni demokrati so zanje “ponosni” “nasledniki” “komunističnih klavcev”, Levica je njihov pionirski podmladek, Gibanje Svoboda pa so koristni idioti, ki so z amoralnim pragmatizmom samo omogočili, da so se vsi ti Antikristi sploh lahko povzpeli na oblast.

Ne gre za pieteto

Za to gre. Ne gre za pieteto. Gre za namišljene, interne zdrahe. In ta rokodelski ideološki import-eksport obeta, da bo tudi Evropa oz. EU sčasoma postala relativistična, revizionistična pivnica Pri treh totalitarizmih, kjer bodo nacizmu in fašizmu nazdravljali, komunizem pa bodo obsojali.