Veleposlaništvo ZDA v Sloveniji nekega lepega dne na X-u objavi kriptično dvoumno, četudi še kar vljudno nedeljsko modrost njihovega viceprezidenta o demokraciji: “Demokracija temelji na svetem načelu, da glas ljudstva šteje.” — in že gre Slovenija v luft. Zadeva skorajda postane novica dneva. Vsem je jasno, da se Vanceov stavek nanaša na nedeljski referendum.
Iz objave same ni razvidno, ali je podpredsednik tudi avtor uvodnega pripisa, s katerim je zgornji truizem pospremljen, ali pa ga je ambasada sama kongenialno dopolnila: “Verjeti v demokracijo pomeni razumeti, da ima vsak od naših državljanov svojo pamet in svoj glas. Ne bi nas smelo biti strah naših ljudi, tudi če izražajo stališča, ki nasprotujejo stališčem njihovih voditeljev.”
Kaj pomeni ta po svoje prijazna, četudi opominjajoča popotnica, ki je noben Slovenec noče razumeti kot diplomatsko kurtoaznost?
Mnenja so deljena. (Kakšna pa bi naj v Sloveniji bila?)
Zaušnica?
JD Vance je padel v slovenski kontekst, ki si ga ne bi mogel predstavljati niti dobri, stari Joseph A. Mussomeli. (Ta tekst sem napisal leta 2014 za Požareport, ko je bil Musso še veleposlanik v Sloveniji (in ko je Požar še objavljal dobre kolumniste kot mene). Takrat je šlo za to, da so Američani na ograjo ambasade montirali spominsko ploščo “žrtvam vseh vojn in režimov”. Konec citata. Namesto nas. Ali vsaj namesto Pahorja, ki je za tisti svoj zid rabil še tri leta.)
Anyway. Kot vemo, vlada navija za to, da bi na referendumu glasovalo čim manj ljudi. Po možnosti premalo. Da kvorum ne bi bil dosežen. Da rezultat ne bi obveljal, če bi že bila večina slučajno proti zakonu.
Zato ne preseneča, da so referendumčani — na čelu z Romano Tomc (SDS/EPP) — tvit razumeli kot “zaušnico Golobovi vladi”.
Prihranite si za kdaj drugič
Ne preseneča pa niti reakcija tistih, ki nameravajo na referendumu glasovati za zakon ali pa se ga sploh ne mislijo udeležiti. Ti pravijo, da je Vanceovo sporočilo vmešavanje v naše notranje zadeve.
Kar zadeva glasovanje oz. udeležbo, sam spadam v to drugo skupino. Ne mislim pa, da je to vmešavanje v naše notranje zadeve.
Slovenija jo je s tem citiranjem še dobro odnesla. Vlada jo je še dobro odnesla. Nasprotniki referenduma so/smo jo še dobro odnesli. Res ne gre za vmešavanje ekspoziture tuje države v slovenske notranje zadeve. To je bila samo pripomba. Ne nediplomatska. (Spomnite se omenjenega Mussomelija.) Ne bodite občutljive mimoze. Po drugi strani pa tudi ne bodite privoščljivi, ker s tem vzbujate neprijeten vtis, da ste latentni narodni izdajalec.
Predvsem pa si prihranite hude obtožbe za kdaj drugič, ko bodo kot očitek bolj utemeljene.
Zakaj smo jo dobro odnesli
Zakaj pravim, da smo jo še dobro odnesli? Po poročanju Dagens Nyheterja je Veleposlaništvo ZDA v Stockholmu poslalo tamkajšnji mestni upravi dopis, da mora vsako švedsko podjetje, ki posluje z ameriško vlado, podpisati izjavo, da bo prenehalo izvajati tako imenovane DEI (“diversity, inclusion, equality”) programe — torej pri delu paziti na spolno, rasno, kulturno in še kakšno uravnoteženost oz. raznolikost, inkluzivnost in enakost.
To ni prvi tak primer. Veleposlaništva ZDA so že februarja začela pošiljati dopise s temi zahtevami tudi podjetjem v drugih evropskih državah. V duhu famoznih Trumpovih eksekutivnih ukazov.
To je zdaj nova ameriška hegemonija. Njihova nova export demokracija. Tokrat brez bombardiranja, invazij in podpore pučističnim huntam.
S kom boste pa vi potegnili?
Na dan pa je prišlo to šele zdaj, ker je stockholmski podžupan ameriškemu veleposlaništvu zabrusil nazaj, da so njihove zahteve “popolnoma absurdne” in da se jih ne bodo držali. Celo to je rekel, da bo njih bolela glava — namreč Američane —, ko bodo prosili za gradbena dovoljenja.
To je vmešavanje v notranje zadeve suverene države. Ne pa te demokratično patetične in patetično demokratične pripombe kot pri nas.
Da pa ne bomo pozneje presenečeni in nepripravljeni, se raje že zdaj vprašajmo, kako bomo Američanom odgovorili — namreč, kako bo odgovorila naša politika —, ko bo v okviru ameriškega džihada proti levičarskemu prebujenstvu prišla na vrsto Slovenija. Jim bomo tudi mi dali dvojko v stilu stockholmskega podžupana? Dvomim.
Imam pa že zdaj neprijeten občutek, da se bo takrat našlo veliko Slovencev — bog ne daj celo politično odločujočih! —, ki bodo v imenu desničarske politične korektnosti potegnili z zunanjim sovražnikom.
O njih govorim, ko govorim o latentnih narodnih izdajalcih.