Na Bled načeloma ne hodim, ker se mi zdi krneki. Vseeno pa mi ni vseeno, kdaj bo gotova blejska obvoznica. Ker v Bohinj grem pa rad. Pa na Pokljuko tudi. Zato se mi zdi smešno, da nekaj trmastih Gorenjcev drži v šahu župana in ministrico za infrastrukturo — plus domačine in turiste v kolonah na Betinovem klancu — in izsiljuje visoko ceno za odkup parcel.
Pa da ne bo kdo mislil, da imam kaj proti Gorenjcem. Taki so tudi Štajerci. Recimo tisti iz hiše na Masarykovi v Mariboru — tako rekoč sredi UKC —, ki je predvidena za rušenje zaradi širitve onkološkega oddelka. Tudi oni hočejo več.
Tako kot je pokvarjeno, da lokalci izsiljujejo, pa je obenem škandalozno, da pristojni birokrati tega ne znajo urediti.
Rešitev bi bila preprosta: ker ne gre za milijone, naj tem nesramnežem izplačajo tistih nekaj deset tisoč ali sto tisoč evrov več — pa da jih ne vidimo več! Premnogi bi jim bili hvaležni.
Bi nam pa tudi prav prišlo še malo več nevoščljivosti.
Slovenija nima nafte
Slovenija nima nafte in je temu primerno nebogata država. Imajo pa nekateri posamezniki majhno alternativo. Če imajo to srečo, da živijo na parcelah ali območjih, ki so v javnem, nacionalnem, posebnem interesu.
Vedno sicer ne gre za denar. Ljudje se radi pravdajo. To je malodane državljanska dolžnost in pervertirana oblika državljanske ozaveščenosti. Del slovenske identitete. Ne bomo se pustili nategovati državi.
Da se vam ljubi!
Ljudski glas sicer ne priznava Slovenije za pravno državo. Izkorišča pa seveda vsako priložnost, ki jim jo taista pravna država ponuja. In če lahko to izkoristimo, zakaj pa ne?
To ne pomeni, da moramo misliti, da je Slovenija pravna država. Ker če mislimo, da ni, potem pač ni.
Povabilo na kavo
Potem ko sem konec julija napisal kolumno o prenovi SNG Drama Ljubljana (Nimamo za burek, imamo pa za koleke oz. Drama: Hvala za rože. Ali pravzaprav za vence.), mi je pisala stanovalka Nemške hiše. (To je hiša tik za Dramo, ki bo med prenovo kao “ogrožena zaradi agresivnih posegov v zemljino”.)
Gospe ni bilo všeč, da sem njo in sosede označil za “mehke, pravne, birokratske teroriste”, ki motijo normalen, predviden potek del. “Naš namen nikoli ni bil oviranje prenove,” je napisala. “Mnogi med nami radi zahajamo v Dramo.”
Pismo sem vzel na znanje. Povabilo na kavo, da bi mi razložila podrobnosti, pa sem vljudno odklonil.
Varuhi
Naprej. Tudi ne gre vedno za posameznike, ki bi radi iztržili višjo ceno ali ki uživajo v tem, da izgubljajo čas in energijo z birokratskimi postopki. Normalen, predviden potek del včasih ovirajo pooblaščeni varuhi. Varuhi narave, varuhi kulturne dediščine. Naravovarstveniki in vogalovarstveniki.
O Magnificovi tivolski odisejadi sem napisal že dovolj (Ekologi so nam zrasli čez glavo: Hrošč proti Homo sapiens Slovenikusu in Primer Magnifico v Tivoliju, drugič: Trava je potrošna roba). In saj res, če smo že pri Drami: začelo se je z nesrečnim kostanjem, ki so ga na grozo ozaveščenih Ljubljančanov posekali (Drevesa niso večna, večni so samo ekoeksistencialisti).
Prištejmo k temu še žličkarje. Namreč arheologe, brez katerih se — vsaj v centru Ljubljane, kjer imamo to smolo, da je tu nekoč bila Emona — ne začne nobena gradnja.
Interesi in priložnosti
Gre za to, da je slovenska zakonodaja — gradbena, v teh primerih, pa verjetno še kakšna — narejena tako, da posameznike in institucije prav kliče k vlaganju pritožb in ugovorov oz. neizdajanju soglasij.
To že mora biti. Brez teh paragrafov bi zavladal kaos, naravo pa bi hitro opustošili. Neke instance to morajo kontrolirati in ščititi državljane pred arbitrarnimi posegi v naravo in lastnino.
Toda primerov, ki pričajo, da je obstoječe stanje ena sama birokratska zmeda, ki ne prispeva h kvaliteti življenja, ampak onemogoča normalno življenje in razvoj — da ne omenjam paranja živcev tudi indirektno vpletenim —, je vedno več.
O tem bi bilo treba razmisliti.
Glede tega sem sicer pesimist. Na eni strani je preveč strokovnih, cehovskih in lobističnih interesov, na drugi pa preveč potencialnih individualnih priložnosti za izsiljevanje ali vsaj za izživljanje birokratskih obsesij. S tem pa se nobena vlada ne bo šla ukvarjat.