Andreja Katič je deklica za vse. V Cerarjevi vladi je bila ministrica za obrambo, v Šarčevi ministrica za pravosodje, zdaj pa bo spet za pravosodje v Golobovi.
Bo pa težko potolkla rekord nekdanjega ministra za ACME Karla Erjavca.
Da je Golob po ponujenem in sprejetem odstopu Dominike Švarc Pipan le predlagal Andrejo Katič — čeprav nad njo “ni bil navdušen” —, je bila z njegove strani dvojna zvitost in galantnost.
S tem je pokazal prizanesljivost do demoraliziranih in kadrovsko podhranjenih SD. Glede na prvotno nepripravljenost Katičeve, da bi prevzela ta resor, stranki ni preostalo drugega, kot da iz rokava potegnejo Meiro “Hot Meiro” Hot in iks-ipsilon odvetnika. Oba hecna predloga je premier seveda zavrnil — ker kdo ju pa ne bi — in nazadnje le prepričal Katičevo, da funkcijo sprejme.
Tako je Golob rešil čast SD, za katero niso znali ali mogli poskrbeti sami.
Reputacijski sadovi domačije
In drugič, Golobov gambit z Andrejo Katič je bil res mojstrska poteza. Kadriranje je izpadlo, kot da je kandidatko za ministrico izbral on sam — ne pa SD, ki jim ta resor kao pripada. (Resno: v čem je fora, da ima socialdemokracija čéz pravosodje?) Obenem pa je kot šef dovolil koalicijski partnerici še naprej uživati reputacijske sadove njenega fevda. Pardon: domačije.
Zvito od premiera pa je to bilo tudi zato, ker je cela Slovenija vedela, da Andreja Katič ni bila njegova prva izbira. Niti pred slabima dvema letoma, ko je kot mandatar sestavljal vlado — in se na koncu (hvala bogu) odločil za DŠP —, niti zdaj, ko je bilo treba najti zamenjavo.
Zdi se torej, kot da je Golob požegnal Katičevo faute de mieux. S tem pa ji je odvzel del kompetentnosti, ki je bo kot ministrica v tem resorju rabila še obilo — in ki jo bo moral predsednik vlade sam kompenzirati.
In veste kaj? Z veseljem jo bo kompenziral. Premier ni hotel sam začasno prevzeti resorja, ampak točno to — da ga je prevzel — se mu je zdaj posrečilo. Ker je na ta ne nepomembni položaj inštaliral pravega proxyja iz prave stranke.
Lisičje siva miška
In to še ni vse!
Andreja Katič je leta 2015 na MO nasledila Telejanka Veberkoma, ki je moral odstopiti zaradi neljube interference za OVS-ovo senco. (Tudi Veber je bil SD. Samo povem.) Devet let pozneje pa bo nasledila DŠP, ki je brez krivde kriva in brez zaslug zaslužna mórala odstopiti koalicijskim odnosom na ljubo.
Andreja Katič je permanentni backup, da ne rečem večna rezerva. Lisičje siva miška, nevpadljivo zblendana z ozadjem tet in stricev — kamor politično in dramaturško ne paše (čeprav je to varen brlog) —, zna v pravem trenutku stopiti v ospredje ali vsaj opozoriti nase kot na možno rešitev oz. rešiteljico. In ko jo opazijo, se tako kot tokrat pusti prositi. Ali pa je neprizadeto užaljena, kot pred dvema letoma, ko ji prvič ni uspelo postati nerezerva.
Stara rutinerka
To pišem ne zato, ker bi imel kaj proti Katičevi. Morda se bo pa dobro obnesla. Morebitne pasti, v katere bi se lahko ujela, so po aferi Litijska manj verjetne. Nekaj optimizma glede tega vzbuja tudi dejstvo, da je bila Andreja Katič šestnajst let direktorica velenjske občinske uprave, tako da bi za razliko od neizkušene DŠP težko šla na limanice. Stara rutinerka njene sorte je lahko kot naročena za to funkcijo.
Kdorkoli že bi zdaj postal minister ali ministrica za pravosodje, bi se znašla pred težko nalogo, da nevtralizirata sodniško stavko oz. brez zapravljanja kalorij poteši njihove strašanske apetite.
Ta naloga bo po mojem zdaj lažja, ker sodnikom kradejo pozornost in sočutje zdravniki, zraven pa še prevzemajo nase ogorčenje vseh, ki jim gre še slabše kot sodnikom in zdravnikom, pa se nič ne bunijo.
A neglede na to ostaja dejstvo, da je z nepremišljeno obljubo povišice to godljo zakuhal v resnici Golob. Zato jo bo moral predvsem sam pojesti. Od nove ministrice za pravosodje pa pri tem pričakujemo samo to, da bo pri tem kooperativna. Kar nedvomno bo.