1. Vesna V. Godina (11. junija 2026): Janša na juriš: Edini izhod je konflikt.

Samo politično korektnim in konstruktivnim ni jasno, da se bomo že kmalu zbudili v avtokraciji, če bo ta vlada ostala na oblasti.

Četrta Janševa vlada je preveč pripravljena in prehitra, da bi ji bilo mogoče parirati. To je Blitzkrieg. Nasprotniki nimajo časa, da bi se lahko ustrezno organizirali. Reagirali. Se postavili po robu. Ko nasprotniki recimo reagirajo na intervencijski zakon, je družba že soočena z namero uvajanja politične policije in ukinitve SDH. In ko bodo nasprotniki reagirali na ta dva predloga, nas bo vlada že zasula z novimi spremembami in zakoni.

2. Vesna V. Godina (26. junija 2026): Po proslavi: Dežurni zgodovinar in dežurni domovinski pesnik nista razočarala.

Samo razdeljena, neenotna, v konfliktih izčrpavajoča se Slovenija omogoča avtokratsko totalitarnega voditelja, kakršen je Janša.

Za proslave, ki so jih organizirale desne vlade, je značilno neupoštevanje strokovnih in umetniških standardov. Te proslave so bile eksplicitno ljudske. Po okusu obiskovalcev veselic. Izbor pesmi, izvajalcev in drugih je slonel na všečnosti ljudem, ki živijo zunaj večjih mest. Ki niso kaj prida študirali. Ki ne berejo. Vsaj ne knjig ali zahtevnejše literature. In katerih preferenca, ko gre za vsebine, je sveta preproščina. Ne razmislek. Kaj šele resen razmislek.

3. Vesna V. Godina (5. junija 2026): Prvi obrok računa za Black Cube je že plačan: Genocida v Gazi ni.

Konec obsojanja Izraela. Novi zunanji minister Tone Kajzer v praksi podpira genocid. Ki ga uradno ni. Čeprav vsi vemo, da je.

Birokratski zunanji minister pravi, da sploh ne vemo, ali se genocid res dogaja, saj da Meddržavno sodišče tega še ni ugotovilo. Genocid po njegovem ni povezan z dejanskimi praksami in procesi. Torej s tem, kar se v Gazi in zdaj tudi v Libanonu dogaja. To je odvisno od tega, ali to ugotovi mednarodno sodišče.Toda treba je vedeti, da se izvajalci genocida v praksi požvižgajo na to, ali kakšno sodišče ugotovi, ali se to dogaja ali ne.

4. Marko Crnkovič (24. junija 2026): Dan državnosti: Bipolarna politična motnja je del protokola.

Janša si je vzel pravico do besede na proslavi. Revež nima drugih kanalov za izražanje. Kako dolgo bo NPM ohranjala mirne živce?

Premierova zamisel o podvojenem nakladanju ni presenetljiva, ker je perfidna. Prvič: čeprav je Janša sam vsiljivec, bo izpadel demokrat, ki mu ni odveč poslušati tudi drugega, drugačnega mnenja predsednice. Audiatur et altera pars. In drugič: dejstvo, da bo (tudi) on govornik, bo še poglobilo antagonizme na politični fronti, obenem pa jih bo demokratično prikrilo. Več ko bo imela vlada nasprotnikov, bolj bo gladko funkcionirala. Razkol postaja del protokola.

5. Marko Crnkovič (3. junija 2026): Asistiran samomor: Dejstva in resnica kot stvar prepričanja.

Imeti prav nikomur ne pomaga, govoriti debilizme nikomur ne škodi. To je ta politični, moralni, kulturni, socialni primitivizem.

Dejstva so postala stvar prepričanja. Dokazi ne veljajo več. Ne veljajo nič. Resnica je samo še resnica s politično piko. Jaz nekaj verjamem, vendar ne morem nikogar prepričati, da imam prav. Pa tudi nihče od onih drugih ne more prepričati mene. Vzajemno se imamo za idiote. Družba je v fazi mentalne degradacije, ki se s pomočjo medijskega senzacionalizma in družbenih omrežij širi iz DZ. Hram nedemokracije je za Slovenijo veliko hujša grožnja od same vlade.

6. Marko Crnkovič (13. junija 2026): Primer Kokot: Nazadnje pa bomo mi izpadli primitivci …

Metafor iz animiranih filmov in debelega črevesa bo vedno več. Oni pa bodo vedno močnejši in vedno bolj prepričani v svoj prav.

Primerjava s Pujso Pepo, ki si jo je privoščil nekdanji poslanec Aurelio Juri, je bil drugi najslabši poskus kritiziranja Resničarke. Če prav razumem, je hotel povedati, da je Kokotova najnižja točka nazadujočega parlamentarizma. Prvi najslabši poskus pa je bila FB objava upokojenega radijca Mateja Šurca, ki jo je označil kot “politični iztrebek, ki se je povzpel na pručko, zdaj pa ne ve, kako bi smrdel”. Tudi za svinjanje je treba imeti stil. Toda nepismeni fanatiki ga žal nimajo.

7. Marko Crnkovič (22. junija 2026): Ni treba spet vse od začetka: Asta Vrečko ima kratek spomin.

Pametni ne bi smeli imeti težav z logično in moralno razlago problema sprave, kot jo je formulirala SAZU. Če se je seveda spomni …

Asta Vrečko je rekla, da je bila odločitev sprejeta “brez širše javne in strokovne razprave”. Halo? Če gre za čas, odkar je ona (znova) v opoziciji, potem ima prav. A treba jo je spomniti na dve pomembni zadevi v zvezi s spravo. Prva je slovesnost v Kočevskem Rogu 8. julija 1990, druga, bolj nedavna in za razpravo morda še pomembnejša od Šuštarjeve in Kučanove maše pa je Izjava o slovenski spravi, ki jo je 15. marca 2021 objavila SAZU.

8. Marko Crnkovič (16. junija 2026): In memoriam Tomaž Majer: Trenirkarji 2.0 ali na Slovenskem je SDS gospodar.

Volilna pravica tujcev je zakonska, ne ustavna pravica. Fakultativna. Po tej logiki si sme zakonodajalec premisliti. Ampak zakaj?

Se še kdo spomni misterioznega modela po imenu Tomaž Majer? Morda resnični, morda bajeslovni, morda psevdonimni lik iz desničarske galaksije je na spletni strani SDS po volitvah 4. decembra 2011 ne ravno pod prisego izpričal, da je na lastne domoljubne oči videl “trenirkarje” — namreč neprimerno oblečene Neslovence —, ki so govorili v južnoslovanskih dialektih in pogledovali na dlani, kjer so imeli s flomastrom zapisano, katero številko na glasovnici morajo obkrožiti.

9. Marko Crnkovič (26. junija 2026): Pluralizem (dualizem) kokic za dan državnosti.

Ekonomija pozornosti ne dela v korist naše domovine. Že en govor bi bil preveč, dva dvajsetminutna pa sta bila čista duhamornost.

Proslava je bila nekaterim zagotovo všeč. A to ne pomeni, da je bila na nivoju. Všeč je bila tistim, ki verjamejo, da se spodobi, da gledamo in poslušamo patetične umetniške ali domnevno umetniške izraze domoljubja in slavilna poglavja iz recentne zgodovine. Tudi če niso na nivoju. Všeč je bila tistim, ki so prepričani, da se že samo po sebi spodobi biti ob tem ganjen. Tudi če ni na nivoju. Zato je (bilo) nepomembno, kakšna je umetniška vrednost tega, kar se dogaja na odru in ekranih.

10. Marko Crnkovič (8. junija 2026): Mala šola politične retorike: Kaj v resnici pomeni “pocestniško obnašanje”?

Predsednik DZ si zasluži kritiko, vendar ga ni treba sesuvati z očitki, ki se jih lahko domislijo samo funkcionalno nepismeni.

Politika je predvsem konflikt. Politiki sami v ozadju resda nekaj konkretnega delajo, vendar raje kot o tem govorijo o neznosnosti razmer, v katere da so jih pahnili politični nasprotniki. Publika to najraje spremlja. Všeč ji je prepucavanje. Prepirov se javnost in mediji udeležujejo zato, ker se zna vsakdo prepirati. Nobenih omejitev ni, da se ne bi v prepire vključevali. Predvsem pa ni meril in sankcij, ki bi komurkoli to prepovedovali. Politika je postala prepriljivo razvedrilo, ki ga je dovoljeno spremljati vsem.

11. Marko Crnkovič (9. junija 2026): 29 odblokiranih “za spoštljivo, korektno in razumno kulturo dialoga”.

Oblast ima vedno prav, ker si jemlje argumente. In tudi če nima, se dela vljudno in civilizirano. Zato zdaj opozicijo uči manir.

H konfliktnosti nagnjene in latentno kolerične poslance opozicije — z izjemo Mesca in Hana — je koalicija res v stanju spraviti ob živce. Njihove navijače pa še tem bolj. Kot da to delajo načrtno. Koristni idioti iz Resni.ce s pa pomočjo Reberškovih in Mahničevih intervencij skrbijo, da je vedno dovolj razlogov za zgražanje. To daje koaliciji argumente. Zdi se, kot da imajo prav. Ker oblast ima vedno prav — in tudi če nima, še vedno izpade vljudna in civilizirana.