1. Vesna V. Godina (22. 10. 2025): Golobov Titanik (da o Tini Gaber sploh ne govorimo).

Večina Janševih podpornikov ima jasna politična prepričanja. S tem jih Janša spretno hrani. In to je tisto, česar Golob ne zna.

Podpora Golobu je padla na samo približno 12,5 odstotka. To pove marsikaj. Recimo to, da je volilno telo spet razdrobljeno. Da bosta levica in desnica morali računati na drugo opcijo, če bosta hoteli sestaviti vlado. Pove tudi to, da si Golob zabija zadnje žeblje v krsto. Sicer ne vem, kdo mu svetuje. A naj mu bo jasno: da je Svoboda s približno 12 odstotki še vedno najmočnejša stranka slovenske politične levice, ne bi smelo nikogar uspavati. Gibanje svoboda je zavozilo. Golob pa tudi.

2. Marko Crnkovič (13. 10. 2025): Zadeva Zdolšek ali vunbacitelj advocatus diaboli.

Lepo, da se kolegi solidarizirajo s Tarčo in non grato novinarko. A če bi jih bilo kaj v hlačah, bi šli z njo skupaj ven.

Ostalo pa je spregledano, da so v Zdolškovo pisarno konsenzualno povabljeni novinarji oportunistično vztrajali na kraju zločina in pridno čakali, da jim odvetniška gnada postreže z obljubljenimi informacijami v zadevi KPK proti Golobu. Če bi jih bilo kaj v hlačah, bi se z novinarko Tarče solidarizirali takoj in skupaj z njo zapustili pisarno. Rekoč, da se tega ne grejo. Ker to ni prav. Toda ker bi novinarji ubijali za dobro zgodbo, se to ni zgodilo. Niti si ne bi upali nazaj v redakcijo brez dobre zgodbe.

3. Vesna V. Godina (29. 10. 2025): Za Slovenca je dober Rom samo asimiliran, poslovenjen Rom.

Da asimilacijski pritisk povzroča odpor do integracije, bi morali vedeti — če kdo — prav Slovenci. Preživeli smo, ker smo se upirali.

Desne vlade so s hujskaštvom proti po njihovem nevarnim Romom (da beguncev niti ne omenjam) pomembno prispevale k trenutnemu stanju. Pa niso odstopili. Jim še na misel ni prišlo. Sami so že v preteklosti zahtevali, zagovarjali in izvajali represijo. In jo tudi danes zahtevajo, zagovarjajo in izvajajo. Zoper vse drugačne. Zoper vse Neslovence. Celo zoper vse nedesno orientirane Slovence. Kar je eden od ključnih razlogov, da se “romsko vprašanje” slabša. Da postaja bolj in bolj akutno.

4. Marko Crnkovič (15. 10. 2025): Primer Prednik: Kako profesionalno odžagati politika.

Je že prav tako, kot je bilo. Kdo je to prvi objavil, ni pomembno. Pomembno je, da so bile informacije primerno sprocesirane.

Promptnih odstopov v Sloveniji nismo vajeni. Kompromitirani politiki ponavadi oklevajo in se vlečejo ven. Tokrat pa smo to dočakali iz dveh razlogov. Najprej zato, ker je šlo za nasilje moškega nad žensko, ki danes velja za enega od najbolj družbeno sramotnih grehov. Drugič pa zato, ker je bila objava Prednikovega ravnanja izpeljana profesionalno. Ne samo s sodelovanjem tako žrtve kot storilca, temveč tudi z uvidevnostjo in zadržanostjo, brez moralne panike. N1 si za to zasluži vse čestitke.

5. Vesna V. Godina (1. 10. 2025): Kaj je demokracija? Kaj ni demokracija?

To ni izbira med dobrim in zlim. Ampak možni optimalni obseg realizacije demokratičnih pravil in standardov v dani situaciji.

Ko gre za današnjo demokracijo na Zahodu, to ni vladavina ljudstva, ampak vladavina demokratičnih procedur in postopkov, ki bi morali biti enaki za vse. In ki jih ne bi smeli kršiti. Dokler procedure in postopki potekajo tako, kot so predpisani, je to demokracija. Ko so kršeni — neglede na razloge za kršitev — pa to ni več demokracija. Ampak je njena kršitev. Njeno zanikanje. Njeno ukinjanje. Celo prakticiranje totalitarnih političnih praks.

6. Marko Crnkovič (21. 10. 2025): Zmaga SDS je sladka, toda zoprnež Zver jo hoče servirati še bolj pocukrano. 

Memo ni dokaz, da je izvršna veja evropske oblasti vplivala na odločitev slovenske sodne veje, temveč indic, da je hotela.

Zverova zahteva o razglasitvi Zakona o RTV za protiustavnega je smešna. Zaradi procesne nespodobnosti — samo zato, ker je Jourová pač nekaj hotela in tega morda ni realizirala, ampak potem za vsak slučaj hotela to prikriti, in ker je Zveru po težkih mukah to le uspelo razkriti — se ne razveljavlja zakonov. Brez skrbi, da se bo za dokazovanje protiustavnosti Zakona o RTV (in za temu primerno sestavo Ustavnega sodišča) pobrigala prihodnja desna vlada, če se bo nekako sestavila.

7. Marko Crnkovič (6. 10. 2025): Uravnoteženi, ker pač novinarji: Prej proti Janši, zdaj proti Golobu.

Zbiranje odzivov je najpomembnejši obvezni lik današnjega novinarstva na TVS. Ena rekla, druga kazala. Vemo pa vedno manj.

Depolitizacija oz. dejanšizacija RTV je (bila) streljanje na slepo. Na slepo v tem smislu, da so pač začeli streljati na drugo, novo vlado, ker je to pač naloga novinarstva — pa tudi želja zdolgočasenega občinstva. Mediji si kupujejo kredibilnost s tem, da promovirajo nasprotna mnenja in si s tem izboljšujejo ratinge. Brez nasprotnih mnenj si ni več mogoče predstavljati slovenskih medijev. Po njihovi zaslugi lahko primerjamo in se odločamo. Po drugi strani pa vedno manj vemo, za kaj sploh gre. 

8. Marko Crnkovič (20. 10. 2025): Novi stari, stari novi obrazi: Bomo šli še enkrat na led?

Golob in Prebilič sta nista tekmeca, ampak sodelavca. Če bo vlado sestavljal Golob, ne bo mogel brez Prebiliča. In obratno.

Prebiliču ne bi rad jemal poguma. Naj poskusi. Naj se preizkusi. Jaz osebno sem na podlagi tega, kar zaenkrat še ne preveč konkretno napoveduje, sicer skeptičen. Stranka Prerod se mi na nek način zdi novo Gibanje Svoboda. S to razliko, seveda, da so se na ustanovitelja prilepili nekoliko bolj izkušeni, v glavnem bivši družbenopolitični delavci, ki se jih od nekod spomnimo. A njegov odgovor je posplošena, samonanašajoča se floskula o slovenski politiki, ki zveni pravilno, a ni prepričljiva.

9. Marko Crnkovič (24. 10. 2025): 28. FSF (1.): Novi sošolci priložnostnih slovenskih ksenofobov.

“Shokët e rinj të klasës” ali kako je dokumentarec o priseljencih s Kosova po zaslugi nestrpnih in ogorčenih postal aktualen.

Pred dnevi je iz muhe nastal slon, ko je prišlo na dan, da so staršem na Prvi OŠ Žalec poslali — oz. kao poslali — vabilo na roditeljski sestanek v slovenščini in albanščini. Groza, kajneda?! Živimo vendar v Sloveniji, kjer se ve, kateri jezik je uradni, vendar se domorodci žalibog prilgajamo tujcem, priseljencem, namesto da bi se oni prilagajali nam in se asimilirali. Vsem, ki se delajo preveč pametne, priporočam ogled filma o albanskih (kosovskih) otrocih v Kranju.

10. Marko Crnkovič (28. 10. 2025): Agropop antropologija in namišljeno slovenstvo.

Kakšen je “pravi” Slovenec? Kdo je “pravi” Slovenec? Je to natura ali kultura? Če iščete odgovor, ne sprašujte Aleša Klinarja.

Za razliko od skladbe Samo milijon nas še živi, ki je bila v najboljšem primeru posrečena prismodarija — ki je h graditvi narodne in politične zavesti sicer prispevala po mojem toliko, če ne še več kot punk —, je Agropopov novi komad čisti nacionalistični kič. Vse, kar o Slovencih zna povedati, je to, da se za razliko od recimo hrvaškega nacionalističnega kiča radi objemamo in da nam ne grejo po glavi avtomatske puške in polpretekli heroizmi. Kaj naj na to poročemo? Morda “burek, nein danke”?

11. Marko Crnkovič (14. 10. 2025): Šumi in Golob: Preiskovalec in preiskovanec si užaljeno javno dopisujeta.

Za vsako figo in nefigo prizadeti. Ubogi reveži. Lepo je biti žrtev. Ker se splača in prinese pozornost. Nam pa to že preseda.

Javno pismo, ki ga je napisal Šumi Golobu, me je presenetilo. Kaj se on gre? Je res moral prispevati k tej slovenski obsesiji z javnimi pismi? Samo to se je še manjkalo, da top preiskovalec piše top preiskovancu. Presenetila pa je tudi Golobova replika Šumiju. Ne, manjkalo se je samo še to, da top preiskovanec odgovarja top preiskovalcu. Odgovor ni bil nepričakovan, je pa bil še bolj presenetljiv. Nobena akcija ne ostane brez reakcije. Tako se javne osebnosti pri nas obnašajo. Igrajo pingpong.