1. Marko Crnkovič (9. 1. 2024): Niki Prevc na še mnoge, premnoge zmage. Tudi nad športnimi novinarji.

Ni Nika problem. Problem so športni novinarji, ki ji postavljajo butasta vprašanja. Ampak tega šampionskega čveka se ona ne gre.

»Kakšni so občutki?« ali »Kaj je šlo narobe?« in podobne neumnosti, ki jih televizijski športni novinarji sprašujejo, so sramoten kliše televizijskega športnega novinarstva. Brez tega — so prepričani — se spodoben, celo profesionalno izpeljan športni prenos ne more končati. Oni mislijo, da bi brez teh neumnosti skalili veselje gledalcev, ki brez teh improviziranih, iz zmagovalca na silo izvlečenih besed ne bi znali ali mogli deliti patriotskega veselja in ponosa. Pa da jim NPM in Pahor in še kdo od politikov sploh ne bi javno čestitali.

2. Vesna V. Godina (10. 1. 2024): Zdravniška in sodniška stavka sta samo preoblečeni pohlep elite.

Sodniki sporočajo, da bodo neodvisni le, če bodo dobro plačani. Kar pomeni, da je njihova neodvisnost plačljiva. In kupljiva.

Pri zahtevah sodništva in zdravništva gre samo za njihove plače. Svoj pohlep oboji preoblačijo v različne kostume, ki pa so slabo izbrani. Saj več razkrivajo kot prikrivajo. Slovencev ne bodo z njimi pretentali. Ker navsezadnje, tako zdravniki kot sodniki živijo med ostalimi Slovenci. In to pomeni, da Slovenci natančno vedo, v kakšnih hišah živijo. Kakšne avtomobile vozijo. V kakšne blagovne znamke se oblačijo. Itd. In vsem je jasno — če parafraziram Pahorja —, da njihova plača ne zadošča za nakup oblek, hiš, pohištva itd. najvišjega cenovnega razreda. Kar je tisto, kar hočejo. Po čemer hlepijo. In kar jih zanima.

3. Marko Crnkovič (6. 1. 2024): Sodniške plače in apoteoza prava.

Pa saj ne gre samo za plače. Cilj punta slepcev s tehtnico so tudi nedenarne eksternalije. Gre za monetizacijo socialnega statusa.

Sodniška poza ima več aspektov. Njihov revolt se dotika družbene hierarhije, po kateri se pravno izobražene, toda arogantne poklicne združbe praktičnih in iznajdljivih izobražencev vzpenjajo vse višje in višje. Dotika se varljivega socialnega občutka, da so celo tisti iz privilegiranih poklicev in slojev večji reveži kot tisti, ki molče trpijo v kotu. Ker se v poklicu bolj matrajo. Dotika se cehovskega aktivizma, katerega uspešnost se ne meri s socialnimi in premoženjskimi argumenti, temveč z medijskimi ratingi in decibeli groženj. Dotika pa se tudi solidarnosti in enakosti, ki jima najbolj nasprotujejo tisti, ki ju ne rabijo, nočejo ali ne priznavajo.

4. Marko Crnkovič (11. 1. 2024): Predsednica predsednicira in zmerja vlado s huligani. Kaj hudiča se dogaja?

NPM drži s sodniki in ustavnimi sodniki in ozaveščenim folkom, ki ima polno gofljo pravne države in poln kufer aktualne vlade.

Če visoka politična instanca z lastno jezikovno rabo legitimizira razborito, nestrpno, ogorčeno, nezadovoljno izražanje v metaforičnem afektu, ki opravičuje izbiro besed, potem že mora biti nekaj na tem. Predsednica je z izjavo o »pravnem huliganstvu« legitimirala populistično hujskaštvo ali če hočete državljansko vulgarnost politikantske ozaveščenosti. Huligani?! Zdaj vemo. Saj že dolgo govoričimo, da so politiki banda in da je Slovenija nasploh brezpraven Bantustan ali pač nekaj takega. Zdaj je to uradno. Predsednica je požegnala te butaste pripombe, ki so se izza šankov razlezle na družbena omrežja, od tam pa v novodobni, kao kritični, publicistični stylebook.

5. Vesna V. Godina (17. 1. 2024): Zdravniška stavka: Poročilo s terena.

Neverjetna izkušnja. Tega v normalnih pogojih ne doživiš. Med stavko sistem deluje bolje. Tako kot bi moral delovati tudi sicer.

Včeraj, na drugi dan zdravniške stavke, sem dva opravka, povezana z zdravjem, opravila v manj kot eni uri. V dveh različnih ustanovah. Popolnoma neverjetna izkušnja. Česa takega v normalnih pogojih — brez stavke — ne moreš doživeti. Kar vodi v neizogiben sklep: če želite v zdravstvenem sistemu opraviti nenujni opravek, ni boljšega kot stavka zdravnikov. Še posebej, če opravek ni povezan z delom zdravnika. Čeprav sem tudi opravek, ki je bil povezan z delom zdravnika, opravila tako rekoč v hipu. Zdravstveni sistem med stavko zdravnikov očitno deluje bolje. Deluje tako, kot bi moral delovati tudi sicer. Brez čakajočih bolnikov. Brez čakalnih vrst. Brez nervoze. Brez slabe volje. Naravnost idealno.

6. Darinka Pavlič Kamien (15. 10. 2023): 3. svetovna vojna: Smo pred razpadom človeške družbe?

Sovraštvo in nestrpnost sta zameglila človeško razsodnost ter milost in sočutje do nedolžnih in ranljivih. Smrt je zmaga.

Posledice sovraštva in nestrpnosti so katastrofalne. Prav sedaj smo jim priča v deželi, ki so ji nekdaj rekli sveta dežela. Nasprotja so pripeljala do nasilja in vojne, v kateri zmaguje vojaška industrija. Moč orožja je razumljena kot moč človeka. Denar je moč. V resnici pa je sovraštvo zameglilo človeško razsodnost ter milost in sočutje do nedolžnih in ranljivih. Smrt je zmaga. Pa naj bo nad otrokom, materjo, babico, dedkom.

7. Marko Crnkovič (16. 1. 2024): Lahko prosim že enkrat nehate težiti s partizani?

»Sporočilo Dražgoš je upor! Sporočilo Dražgoš je resnica! Čas dramila!« Tega jaz še vedno ne razumem. O čem poslanec govori?

Prestar sem za ta cirkus. Pa ne po letih. Prestar sem zato, ker se še predobro spomnim časov, ko je bilo vzhičeno proslavljanje teh bitk zaželeno, če ne celo obvezno družbeno vedênje. Zato sem iz tistih časov navajen indolentnosti in nonšalance do tekovina revolucije. Partizanščina kot zgodovinska vrednota ja, absolutno, ampak nehajte že s tem težiti. Ne priznavam tega dominantnega diskurza. Ne vem, o čem govorite. In še tem manj vem, zakaj bi zaradi italijanskih neofašistov in nemških skrajnih desničarjev te tekovine revolucije bile kaj bolj potrebne revitalizacije kot prej. Obnašate se kot omladinski štreberji iz leta 1979.

8. Marko Crnkovič (18. 1. 2024): Premiki na medijski sceni: Zdaj nam konkurirata celo UPRS in UKOM!

Še dobro, da je bila predsednica v enem od svojih patetičnih prejšnjih življenj vsaj TV voditeljica in da ima s tem nekaj prakse.

Upam, da se Ministrstvo za kulturo zaveda, da politična podkasta predsednice in vlade direktno spodkopavata njihova prizadevanja za ohranitev novinarstva kot družbeno pomembnega poklica. Ker situacijo na medijskem trgu delata še bolj zmedeno in nedorečeno. UPRS in UKOM nista registrirana izdajatelja medijev, ki pa zdaj vendarle izvajata dejavnost medijskega izdajateljstva in s tem konkurirata na trgu (pozornosti). UPRS in UKOM pa niti nista družbeni omrežji — čeprav se poslužujeta postopkov, stilov, načinov in tehnik, ki jih običajno pripisujemo influencerjem. Skratka tistim, ki jim Ministrstvo zdaj hoče stopiti na prste in jih pripraviti do tega, da bi upoštevali ista pravila, kot veljajo za medije.

9. Marko Crnkovič (22. 1. 024): Mnenje milijonarja Zdravka Drena: Zdravniki hočejo višje plače za kazen.

Sindikalizem gre naprej. V eri Konrada Kuštrina je bil najbolj prepotenten Fides. Zdaj pa je tu neoliberalni podmladek.

Zdravniška stavka je izsiljevanje. Sindikalno ozaveščeni zdravniki se vedno bolj zavedajo svoje družbene pomembnosti in so zato začeli bolj brezobzirno kot kdajkoli terjati za svoje pojme primerno bogato remuneracijo. Sistem morda res razpada, a ne zato, ker bi zdravniki imeli prenizke plače. Višje plače zahtevajo kakor da za kazen, ker cela serija vlad — ni znala pravočasno preprečiti sesuvanja sistema. In ta prepotentnost dohtarskih sindikalistov gre iz roda v rod. V dobrih, starih časih Konrada Kuštrina je bil najbolj glasen Fides. Toda zdaj so si vzgojili neoliberalno komsomolski podmladek. Štafeto izsiljevanja in demagogije zdaj prevzemajo Mladi zdravniki Slovenije.

10. Vesna V. Godina (24. 1. 2024): Družbena neodgovornost je neustavljivo uspešna socialna strategija.

Za posameznike, seveda. Za domačije. Ne pa za celotno družbo. Neoliberalna logika plus postsocializem kot obračun s socializmom.

Žižek je že pred desetletji prognoziral, da se bo patološki narcisizem v slovenski družbi zaradi odsotnosti klasične očetovske avtoritete razširil hitreje kot na Zahodu. To se je tudi zgodilo. Obstajajo okoliščine, ki so omogočile hitro uveljavitev novih družbenih procesov in praks. V Sloveniji, ki ni poznala matrice širše družbene odgovornosti, se je neoliberalna logika z zgodovinsko podlago združila v razbohoteno družbeno neodgovornost. Če prištejemo še postsocialistično logiko, da je neodgovornost ideološko pozitivno obračunavanje s socializmom, dobimo neustavljivo uspešno socialno strategijo.

11. Marko Crnkovič (15. 1. 2024): Domnevna depolitizacija od Auerja do Janše.

Popravek zakona o RTV Slovenija je bil zamujena priložnost, ker bolj bistvenim spremembam ni posvečal prav nobene pozornosti.

Glavni problem nacionalke je vztrajanje pri preživelih modelih in konceptih. Popravek zakona, od katerega je pol Slovenije pričakovalo in dočakalo odrešitev od janšizma, je bil zamujena priložnost, ker tem bolj bistvenim spremembam ni posvečal nobene pozornosti. Edine novotarije, ki jih je novi zakon uvedel, so se dotikale samo političnih imenovanj in političnega nadzora. Toda razen tako imenovane depolitizacije ali vsaj dejanšizacije se na RTV Slovenija ni spremenilo nič. In to še zdaleč ni dovolj. Aktualno vodstvo dela tako, kot da je edini problem, da so v minusu — sicer pa da se nič ne dogaja. In to se ne bo dobro končalo.