1. Marko Crnkovič (3. 3. 2026): Exodus 1945: Namesto vas sem si ogledal prvi domači film o domobrancih.

Po vojni je bilo posnetih toliko in toliko partizanskih filmov, domobranskega pa niti enega. Ta krivica je zdaj kao popravljena.

Domnevam, da je bil ta film posnet zato, da bi popravil to kulturnopolitično ali celo umetniško krivico, da je bilo od leta 1948 v Sloveniji posnetih toliko partizanskih filmov, domobranskega pa niti enega. Pa je to res krivica? Za nekatere že. Še posebej za tiste, ki v partizanskih filmih niso opazili njihove umetniške in razvedrilne vrednosti. Opazili so samo proslavljanje zmage v tako imenovani bratomorni vojni. Zato je zdaj ta desnim prišlo na misel, da bi prikazali trpljenje tistih na drugi strani. Na strani žrtev.

2. Vesna V. Godina (25. 3. 2026) Golob ni dobil mandata za to, da bi se povezal z desnimi neoliberalci.

Zato je pred nemogočo izbiro: če sestavi vlado, bo izdal leve volivce; če noče izdati levih volivcev, pa ne more sestaviti vlade.

Če bi Golob sledil volji volivcev, vlade sploh ne bi mogel sestaviti. Če bo torej Golob sestavil “povezovalno” vlado, se bo proti njemu in proti tej vladi obrnilo slovensko volilno telo. Velik del tega telesa. Vsi, ki bodo v takšni vladi sodelovali, se bodo lahko tolažili, da to ni pomembno. Ker jim volivci do naslednjih volitev tako ali tako nič ne morejo. Vendar to je pomembno. Prvič zato, ker bo takšna vlada imela zelo nizko podporo, nizka podpora pa je povezana s problemom njene legitimnosti.

3. Vesna V. Godina (19. 3. 2026): Štala pred volitvami: Ne Janša ne Golob, ampak Kordiš.

Hlapci Jerneji in njihova pravica do upora proti oblastnikom. Takšnega in drugačnega upora. Tudi političnega, če je treba.

V javnost so prišli dokazi o logiki delovanja drugo- in tretjerazrednikov. Tistih, ki nastopajo v prisluhih. Dokazi o njihovi koruptivnosti. In skorumpiranosti. Nelojalnosti. Predvsem pa dokazi o njihovi neinteligentnosti. In narcisizmu. Da nekdo nasede priložnosti, ne da bi pomislil, da se za tem skriva računica, je neinteligentno. Vsak moj študent bi vedel, zakaj ne more od neznanca sprejeti darila. Ker darilo vedno zahteva, da ga je treba vrniti. Kar je temeljna zakonitost ekonomije daru. Nič ni zastonj. Nobeno darilo ni zastonj. Darila so nekaj, kar je obvezno treba vrniti.

4. Marko Crnkovič (17. 3. 2026): Boks na Pop TV: Golob tehnično nokavtiral Janšo (Urška pa Tino brez boja).

Predsednik SDS je zgledal sprijaznjen, da bo še naslednja štiri leta v opoziciji. Kar mu bo verjetno dobro delo. Nam pa tudi.

Soočenje na Pop TV je bilo strašno. In to ne po zaslugi obupane voditeljice, temveč po zaslugi Goloba, ki je že takoj začel silovito napadati Janšo: “Vi nimate radi Slovenije. Vi niste dober človek. Vam gre samo za to, da se dokopljete do oblasti. Za vas je Slovenija plen.” In da je afera Black Cube “velezidaja”. To mu je rekel! Takega Goloba nismo vajeni. Po drugi strani pa tudi nismo vajeni Janše, ki bi se ves čas samo branil kot ta zadnji “zagrenjeni politični poraženec”, ki ne zna kontrirati drugače, kot da oponentu servira Jankovićevih deset procentov.

5. Marko Crnkovič (27. 3. 2026): Vlada narodne enotnosti: Bolje Janša na strehi kot Golob v roki.

Golobovo vabilo je ekvivalent spravne slovesnosti v Rogu, ki je bila 45 let po pobojih. Le kaj si je obetal pet dni po volitvah?

Vabilo na kosilo je bilo naivno. Gre za nenadno in prisiljeno bontonizacijo političnega dogovarjanja do včeraj radikalnih, ekskluzivističnih in nekonsenzualnih. Če sploh ne omenjam, da o vladi narodne enotnosti poslušamo samo takrat, ko si nosilci izvršne oblasti pod pretvezo urgentnosti ukrepanja želijo manj kontrole in več legaliziranega samodrštva — in ko ne vedo točno, na koga ali kaj bi lahko prevalili odgovornost za svoja ravnanja.

6. Vesna V. Godina (4. 3. 2026): Iran od Homeinija do Hameneja: Šah ali šah mat?

Naslednja bo Kuba. Potem Grenlandija. Morda celo Kanada. Edino vprašanje: bo Trump voditelje teh držav pobil ali samo ugrabil?

Še najbolj skrbi zavedanje, kaj lahko pričakujemo v prihodnosti. Glede na dejstvo, da Trump vsakih nekaj mesecev odstrani vlado, ki mu v določeni državi ni pogodu. Najprej bo na vrsti Kuba. Nato verjetno Grenlandija. Oziroma Danska. Nato morda celo Kanada. Bo Trump voditelje teh držav pobil? Ali morda samo ugrabil? Sam očitno meni, da to lahko stori. In da ga ne bo nihče ustavil. Čeprav je grozovitejši od tistih, ki jih odstranjuje sam. Iran navsezadnje — kljub vsem zadržkom — ni nikoli tako zelo očitno kršil in ignoriral mednarodnega prava, kot to zdaj že redno in rutinsko počne Trump.

7. Vesna V. Godina (12. 3. 2026): Mladec in njegov sendvič: Slovenska domačijskost in kultura narcisizma.

Krog je sklenjen: zgodovinsko vzpostavljena tirnica se zliva s patološko narcisistično socializacijo. To je slovenska realnost.

Nehvaležnost evakuiranega je bila tudi demonstracija kulture narcisizma. Da je mladec rezultat narcisistične socializacije, ki proizvaja posameznike s psihološkim ustrojem patološkega narcisa. Udomačenost kulture narcisizma pa so demonstrirali tudi strokovnjaki, ki so se oglašali s kritikami. Značilna dimenzija njihovih izjav je bila terapevtskost. Kritizirali so javnost zaradi linča nad mladcem. Izražali so skrb, da mu je reakcija javnosti morda uničila življenje. In da je treba mladca pred reakcijami zaščititi.

8. Marko Crnkovič (20. 3. 2026): Zadnja predvolilna infotainment kmetija na TVS.

Nimamo samo gledalci poln kovček brezplodnih debat, ampak tudi politiki. Zgledali so podobno naveličani kot mi pred televizorji.

Janša je bil po debaklu na Pop TV kot prerojen. Dokazal je, da še zna biti zoprn, ciničen in maščevalen. Pa tudi na hece je znal biti. Tako je recimo levim strankam priporočal previdnost pri omenjanju genocida v Gazi — ker da je tudi v Sloveniji še veliko nepokopanih. Golob pa ni bil najbolje razpoložen. Morda je bil utrujen od sestankovanja v Bruslju. Sčasoma se mu je ljubilo vedno manj in je skoraj tako kot na prvem soočenju zapadel v odsotno namrgodenost.

9. Marko Crnkovič (9. 3. 2026): Javna debata ni več rezervirana za izobražene, pametne, duhovite in vzgojene.

Zakaj se ukvarjamo z debilizmi barab in brezveznikov, za katere do predvčerajšnjim še nismo slišali, kot da so stebri družbe.

Neizobraženi, neumni, neduhoviti in vulgarni postajajo vedno bolj glasni, normalni del družbe pa jih jemlje vedno bolj resno. Ta folk postaja enakopraven udeleženec javne debate, ki je bila še ne tako dolgo nazaj rezervirana samo za izobražene, pametne, duhovite in lepo vzgojene. Problem pa ni samo v tem. V bistvu gre za informacijsko, komunikacijsko, socialno in medijsko bitko za to, kdo bo imel pravico in možnost, da se priglaša k besedi. In predvsem — kdo bo deležen (več) pozornosti. Pozornost je danes dobrina, ki je povozila druge oblike intelektualnega premoženja.

10. Marko Crnkovič (10. 3. 2026): Politični obrazi (8.): Robert Golob, Svoboda.

“Brez napak ni napredka. Verjeti, da lahko spremeniš svet brez napak, je nemogoče. Bolečina plus refleksija je enako napredek.”

Začne mi predavati o knjigi Principles, ki jo je napisal Ray Dalio, baje najuspešnejši (beri: najbogatejši) hedge fund menedžer v ZDA. Po njegovih principih da je Golob živel že prej. Ljudje delamo napake vsak dan. Verjame, da če želiš napredovati, lahko napreduješ samo, če delaš napake. Brez napak ni napredka. Verjeti, da lahko spremeniš svet, ne da bi delal napake, je nemogoče. Bolečina plus refleksija je enako napredek. Šele ko začutiš bolečino in razmisliš, zakaj te je to doletelo, lahko osebnostno zrasteš. Napako moraš začutiti. Priznanje je prvi korak k refleksiji. Šele potem zraseš v boljšo osebo. Na vseh nivojih. Osebnem, gospodarskem, političnem.

11. Marko Crnkovič (23. 3. 2026): Afera skrita kamera: Korupcija bo, dokler bo korupcija karkoli.

Družbe niso samo parlamenti in vlade, ampak tudi posamezniki, ki si pomagajo. Nekateri brezplačno, nekateri proti plačilu.

Da se Slovenija na top lestvicah razširjenosti korupcije ne uvršča zelo nizko, je tako zanesljivo kot volilne napovedi. Nekaj je na tem, zna pa biti daleč od resnice. Daleč pa smo tudi od tega, da bi bila Slovenija dežela poštenjakov. In od treznega razmišljanja. Govorjenje, da so vsi korumpirani — politiki, elite in kdorkoli, ki nam gre na živce —, izvira iz prepričanja, da je za reševanje problema že dovolj, da o njem kar naprej govorimo. Ker da to kao priča o naši poštenosti. Biti poštenjak na domačiji je lahko. Med isto mislečimi dobiš za to priznanje, kot bi mignil. Brez truda in zaslug.