1. Marko Crnkovič (8. 11. 2024): Postresničnost: Marta Kos je ovajala za Udbo, tudi če ni ovajala za Udbo.
Niso neumni, niti hudobni. Pravzaprav so pismeni. Mali Goebbelsi vejo, da ni res, kar pišejo, a vseeno pišejo. Ker se jim splača.
Mali Goebbelsi vejo, da ni res, kar pišejo in govorijo, ampak vseeno to pišejo in govorijo. To delajo zato, da bi naslovnike — torej svoje vernike, ki jim tega ni treba dvakrat reči — emocionalno angažirali za svojo politično agendo. Pridigajo torej o kao škandaloznih irelevantnostih, si zmišljujejo, hiperbolizirajo, insinuirajo, se direktno zlažejo. To se izplača, ker ljudi zanesljivo razpizdi.
2. Marko Crnkovič (14. 11. 2024): Stojmenova in Vonta: Martinovanje AFŽ Gibanja Svoboda.
V šoli ni prostora za vino in vero? Seveda ne. Niti v prazni šoli. To me spominja na Primca. Tudi ESD in Vonti gre za otroke.
ESD in Vonta delujeta kot nepomembni osebi, vendar je vtis napačen. Očitno sta pomembni. Če se namreč neko lokalno kulturno društvo userje pred njima, potem že morata biti tata-mata. Potrdili sta svoj status oblastnic, s katerima ni dobro češenj zobati. Vsaj za nekaj dni sta postali ljudski personifikaciji oblasti, ki se wokistično prismojeno trudita za mentalno dobrobit mladine.
3. Marko Crnkovič (6. 11. 2024): Logično, da je Trump zmagal. Kaj pa smo mislili?
Napočila je doba restavracije in spreobračanja. Napočila je doba negotovosti in nepredvidljivosti. In to ne samo za Američane …
Trumpova zmaga je poraz ameriškega liberalizma in demokracije, kot smo ju poznali. Ameriška svoboda bo po novem retrograden laissez-faire neokonservativcev in alternativnih desničarjev. Zaostrena in napol totalitarna svoboda ideološko nezadovoljnih in tudi svoboda na novo razočaranih in spreobrnjenih. Napočila je doba konverzije in restavracije.
4. Marko Crnkovič (20. 11. 2024): 35. LIFFe (2.): Pa kaj bi vi radi? Kaj pa ste od Coppole pričakovali?
Ali v Megalopolisu ne vidite ohlapne, poljubne, neobvezne, magari za lase privlečene, a prepričljive metafore današnje Amerike?
Čudno, res, da še nikomur ni prišlo na misel, da je Coppola ustvaril ohlapno in poljubno, neobvezno, za lase privlečeno, a prepričljivo metaforo današnje Amerike. Svet, ki ga v gledamo v Megalopolisu, je gnusen in obenem naiven. Zmedena in konfliktna, a dopolnjujoča se mešanica utopije in distopije, resignacije in optimizma, ljubezni in sovraštva, moralizma in pokvarjenosti, odpuščanja in zamerljivosti.
5. Marko Crnkovič (13. 11. 2024): Američanom je dopizdilo: Ave, imperator!
Norci so danes v večini. Preglasovali so druge norce — dovčerajšnjo večino —, ki so mislili, da živijo v najboljšem od vseh svetov.
Slovenskim desničarjem je ob Trumpovi zmagi opazno zrasel greben vindikativnosti. Vsaka poteza vnovičnega ameriškega ave-imperatorja bo povzročila, da bo naš ne več endemični kverulantizem eskaliral do še nedavno neslutenih razsežnosti. Vse, kar se bo zgodilo in karkoli se bo zgodilo, bo za ene in druge dokaz, da je držalo, kar s(m)o že dvajset let govorili v prazno.
6. Marko Crnkovič (23. 11. 2024): Janša: “Prvič, drugič, tretjič … — osamosvojitev prodana!”
Vedel je, da bo popušil. Saj za to mu je šlo. Tožbo je hotel izgubiti za efekt. A za vsak primer je prijavil tak neznanski znesek.
Zamislite si kletnega kolekcionarja, ki je kupil Janševo trideset-plus let staro bundo ali bluzo. Imel bo dokaz, da je zaveden Slovenec, privržen idealom SDS in osamosvojiteljem in za vedno hvaležen za vse, kar so za nas naredili. Ker je za to nekaj konkretnega naredil. Plačal je za dokaz. Kupil si je artefakt domoljubja. Ne pa mi, ki samo govorimo, kako je osamosvojitev fajn. To je lahko reči. Plačaj!
7. Matjaž Gruden (12. 11. 2024): 74. člen Ustave po Mateju: “Gospodarska pobuda je svobodna, pizda!”
Lumpenkapitaliat soli pamet amorfnim gmotam o vodilni vlogi ekonomskih elit. Svoboda plastičnih zamaškov coca-cole bo bolela.
Velik del medijev ter gospodarskih in političnih garnitur nam ad nauseam prodaja muskizme, mileizme in trumpizme. Očitno niti bedastih in nevarnih idej ne znamo iztuhtati sami, ampak jih pobiramo od drugod. Na piedestal postavljamo lumpenkapitaliat, ki vidi svobodo v nepritrjenih zamaških coca-cole. Ni mine dan, da amorfnim gmotam ne bi solili pameti glede vodilne vloge ekonomskih elit.
8. Marko Crnkovič (11. 11. 2024): Primer Maximarket: Nevidna roka trga v Sloveniji ne uredi ničesar.
Lastnik in najemnik si ne zaslužita Maxija. Ker nimata pojma o ničemer. Ne o trgovini ne o potrošništvu ne o modi ne o biznisu.
Socialno nečuteči — z resentimentom do socializma in ponesrečene tranzicije — pripisujejo zaprtje Maximarketa majhni kupni moči državljanov. Kar je neumnost. Usoda Maxija je nemila iz istih razlogov, kot je nemila recimo usoda tiskanih medijev. Socialno čuteči pa za zaprtje obtožujejo kapitalizem. Da “delavci trpijo, ker se dva podivjana kapitalista ne moreta dogovoriti”. Ali da “o uporabi kulturne dediščine Trga republike odloča kapital”.
9. Vesna V. Godina (22. 11. 2024): Predvolilno prestrukturiranje (2.): Golob je v politiki svoje opravil.
In zdaj je tu Logar. Novi obraz. Ki se ukvarja s tem, kako spraviti levosredinske volilce pod okrilje desnice. Oziroma Janše.
Logar je stranko všečno poimenoval Demokrati. Všečno govori o koaliciji dialoga. Všečno obljublja boljše čase. Govori to, kar je govoril Golob. Kar morda ni nujno slabo. Toda samo na prvi pogled. Ker če natančno poslušamo Logarja, je načrt za leporečjem ta, da pospravi levosredinsko volilno telo, ki odloči vsake volitve, pod kontrolo desnice. Janšizma. Ki je slovenska različica tačerizma. Ali trumpizma.
10. Vesna V. Godina (6. 11. 2024): Praznična navlaka: Svečke za kolaborante za dan mrtvih.
Nove politične elite legitimizirajo svoje povzpetništvo z “obujanjem zgodovinskega spomina” in s pisanjem “nove zgodovine”.
Prvi november je iz dneva spomina na mrtve — “svoje” mrtve — z osamosvojitvijo postal praznik z navlako. Del tega je tako imenovano “obujanje zgodovinskega spomina”. Ki se udejanja čaščenja kolaborantov. Gre za rehabilitacijo sodelovanja z okupatorjem. Z zatrjevanjem, da so bili tudi oni ljudje, ki si zaslužijo dostojen pokop. S čimer se lahko strinjamo. Nasplošno pa to služi pisanju “nove zgodovine”.
11. Darinka Pavlič Kamien (17. 11. 2024): Starši, otrok je vaš “projekt”, ne učiteljev!
Avtoriteta učiteljev je povsem na dnu. Na nivoju algoritma na TikToku. Učitelj daje ocene, učenci in starši pa všečkajo ali ne.
Starši danes v šolo ne prihajajo zato, da bi izvedeli, kako se otrok razvija, koliko in kako zavzeto ali nezavzeto sodeluje pri pouku in kako se vključuje v razredno družbo. Starši prihajajo v šolo s pritožbami in kritikami. Včasih celo v spremstvu odvetnika. Kot da je učitelj sovražnik njihovega otroka, ne pa tisti, ki mu poskuša nekaj vrednega dati.