1. Vesna V. Godina (12. 2. 2026): Epsteinov duh časa ali inherentna pedofilskost zahodnih družb.

Kršenje pravil kot privilegij vladajočih doživljamo tako rekoč vsak dan. In povsod, kamorkoli se obrnemo. Tudi na lastni koži.

Epsteinovi dosjeji so bistveno več kot samo dokumenti, ki razkrivajo individualno patologijo. So dokumenti, ki razkrivajo temeljne logike zahodnih družb in kultur, ki jih sicer poskušamo z vsemi sredstvi pomesti pod preprogo. Če je le mogoče. Če že kje pridejo na dan, pa jih poskušamo nevtralizirati tako, da jih interpetiramo kot individualno patologijo. Kot odstopanje od pravila. Čeprav to niso. Kot simptom so v resnici mesto resnice. Resnice današnje zahodne družbe.

2. Vesna V. Godina (20. 2. 2026). Zakaj je Prebilič zdrsnil.

Interese ideološko levo orientiranega kapitala že zastopa Golob. Tisti, ki jih kapital izkorišča, pa se bodo obrnili k Levici.

Prebilič je spregledal, da se na slovenski politični oder ne more lansirati kot zastopnik levega kapitala. Ker tega zastopnika levi kapital v politiki že ima. In ta zastopnik je Golob. Lahko pa bi se lansiral kot zastopnik tistih, ki jih kapital izkorišča. Namesto te opcije je Prebilič izbral Golobovo. Napačno opcijo. Tam namreč ni volivcev, ki bi jih lahko vezal nase. Volivci, ki bi volili Goloba — a ga ne bodo —, pa bodo zaradi Prebiličeve napake verjetno volili Levico.

3. Marko Crnkovič (13. 2. 2026):  Sramotenje in snubljenje stotnika Logarja.

Nova, originalnejša teorija: zakaj je dejanski ali domnevni Janša milde sorte (lahko) tako prepričan, da bo sestavljal vlado.

Če drži, da je Logar Janšev proksi, kot mu/jima pripisuje levica, so prizadevanja obeh strani, da bi mu pokvarili volilni rezultat, brezpredmetna. Če bo Logar šel z Janšo, je itak vseeno, koliko glasov bo dobil, saj se bodo glasovi Demokratov, odšteti od SDS, itak prišteli nazaj. Če pa drži, da je Logar projekt tranzicijskih sil za onemogočanje desnice, kot trdi SDS, potem so prizadevanja levice, da bi mu pokvarili rezultat, nelogična. Ker bi to bilo dobro za njih.

4. Marko Crnkovič (17. 2. 2026): Politični obrazi (3.): Levica & Vesna.

Dva leva, dva vesna (Vrečko in Mesec ter Zgojznik in Macerl): nazaj k ekosocializmu in naprej socialnemu zelenemu prehodu.

Asta Vrečko in Luka Mesec sta ministrica za kulturo — verjetno najopaznejša po Majdi Širca, četudi za mnoge bolj politkomisarka kot pa kulturna menedžerka — in minister za delo, nemesis nosilcev kapitala in delodajalcev, ki da v življenju še kao nikoli ni delal. Na drugi, a v bistvu isti strani pa sta Urša Zgojznik, prej okoljevarstveniška aktivistka, in Uroš Macerl, tudi aktivist, ki je z Eko krogom ustavil delovanje (in svinjanje) cementarskega giganta Lafarge, sicer pa po poklicu ovčerejec.

5. Marko Crnkovič (24. 2. 2026): Soočenje na Pop TV: Janšo s ciničnim nasmeškom Mone Lize bi drago plačali.

Kritike, da je bil zadnjič na TVS namrgoden, pa so Golobu očitno segle do srca. Sinoči je bil drugačen človek, skoraj človeški.

Da je bilo soočenje zanimivejše kot na TVS, ne pomeni, da smo izvedeli več, kot smo (ali bi) izvedeli iz nezanimivejšega. To nas niti ni zanimalo. Bolj nas je zanimalo govorjenje vsevprek, body language in facialna ekspresivnost. Pa tudi ploskanje insajderske publike je bilo simpatično, skoraj kot nasneti smeh v nadaljevankah. Lepo jih je bilo videti, da so se na koncu kislo-vljudno rokovali. Kamera žal ni pokazala vseh 28 stiskov rok, kolikor bi jih bilo med osmimi možakarji možnih.

6. Marko Crnkovič (9. 2. 2026): Melania: Pepelka? Lady Macbeth? Ali samo influencerka iz Sevnice?

Običajna mati, žena, ženska, ki jo je srečno naključje pripeljalo v pozlačeno, s štukaturami zagipsano okolje Trumpovega dvora.

Nek kritik je Melanio sesul kot leni-riefenstahlovsko verzijo izjemnega (igranega) filma Interesno območje V njem žena komandanta taborišča Auschwitz-Birkenau vzorno skrbi za njuno hiško, gospodinjstvo, vrt z nasadi, pa seveda za srečne otročke — medtem ko se iz dimnikov za zidom ob spremljavi krikov in rafalov vali dim. No, prav. Trump ni Hitler, ICE ni SS. Primerjava je kruta, vendar dobro ponazarja moralno ignoranco do realnosti Melanie in ljudi, ki jo obkrožajo, ter drugih avtorjev filma.

7. Marko Crnkovič (2. 2. 2026): Opozicija je vedno v prednosti, ker si lahko privošči karkoli.

Naveličano ljudstvo, ki se prijema za pištole in denarnice, je na njeni strani. Vlada pa ima propagandistično zvezane roke.

Vlada je bila pripravljena izbrati najcenejšega ponudnika. Recimo, da bi se tudi za malo denarja našel ponudnik. A to verjetno ne bi bilo tisto, kar je hotela vlada. Zato je opozicija vedno v prednosti. Večina parametrov ji gre na roko. Ljudstvo je naveličano oblasti in uspavano. Želi si sprememb in prerojenja. S figo v žepu se prijema za pištole in denarnice. Medijem hočejo konfliktnost in si iz spodobnosti ne upajo biti preveč naklonjeni vladi. Vlada sama pa ima zvezane roke.

8. Marko Crnkovič (16. 2. 2026): Reharmonikafikacija Slovenije: Nove kulturne podoknice.

Javni prostor pač ni televizija. Neonarodnjaštvo ni več samo kulturno moteče, ampak je tudi politično instrumentalizirano.

Ni problem, da je Slovenija dežela državljanov z zelo različnimi glasbenimi in kulturnimi okusi. Problem je, da vsak zase terja pravico, da svoje razvedrilne naprave navija na ful in posiljuje vse ostale, ki jim gre to na živce. Tudi meni. Ne samo da nisem fan trubačev, ampak tudi nisem fan božično-novoletnega razgrajanja. Glasbeno, družabno in potrošniško razuzdanim lokacijam se izogibam. Prav malo mi je mar, ali na trgu nabijajo trubači ali harmonikarji. Mene pač ni tam.

9. Marko Crnkovič (14. 2. 2026): Politični obrazi (2.): Miha Kordiš, Mi, socialisti.

“Volivci se obnašajo kot potrošniki, ki kalkulirajo. Ne pa da bi glasovali s srcem in se postavili za tisto, v kar res verjamejo.”

Kako gleda socialist na to, da brez gospodarstva ni socialne države? Lastniki kapitala se obnašajo tako, kot da bi morali pred njimi pasti na kolena iz hvaležnosti. Stimulacija, da to delajo? Te stimulacije je bilo samo v zadnjem letu za skoraj 6,7 milijarde evrov. Čistega dobička. Gospodarstvo je sicer ujeto v podrazvitost. Ključni problem slovenskega gospodarstva je, da je obsojen na vlogo podizvajalca. Imamo razvito infrastrukturo, imamo šolane ljudi, štancamo pa polizdelke za tuje koncerne.

10. Marko Crnkovič (10. 2. 2026): Politični obrazi (1.): Vladimir Prebilič, Prerod.

Govoril je Golobu, Hanu, Mescu: “Ne nagovarjam vaše volilne baze, ampak tisto, ki se je od vas oddaljila.” Pa se jih ni prijelo.

Prebilič priznava, da je bila napaka, da se je zanašal na to, da ga levi pol ne bo videl kot konkurenta, ampak kot poživitev. Potem pa se je znašel pred zidom koalicije. Golobu, Hanu, Mescu je govoril: pol milijona ljudi vas je volilo, ampak stopetdeset tisoč jih je šlo stran. Zakaj? Kaj bodo zdaj naredili? Morda bodo ostali doma ali pa bodo podprli koga drugega. Ljudje božji, jaz vam ne konkuriram, ne nagovarjam vaše volilne baze, ampak tisto, ki se je od vas oddaljila!

11. Matjaž Gruden (25. 2. 2026): Če ne veste, čigavi so Bog, družina, domovina, vprašajte ChatGPT.

“Za razliko od vere in Boga bi pri družini vložil jokerja. Družina mi je fajn. Otrok imam toliko, da bi lahko kandidiral za NSi.”

Ker se mi zdi družina zelo v redu, jo privoščim vsem, ki si jo želijo. Tudi istospolno usmerjenim. Vse to meni in moji družini ničesar ne jemlje, mnogim pa veliko daje. Vem, mnogim pade tema na oči ob tej misli. Ampak ljubčki, tudi mene skrbi za usodo civilizacije. Ampak obljubim vam lahko vsaj eno: če bo šel naš svet v maloro — in zaenkrat se zdi, da je na dobri poti, da bo res šel —, do tega zagvišno ne bo prišlo zato, ker se imajo ljudje radi in želijo imeti družino.