1. Marko Crnkovič (6. 6. 2025):  “Turizem smo oderuhi” ali za vse so krivi bademajstri Bojana Petana.

Ponarodeli slogan “Turizem smo ljudje” ni več v uporabi in se seveda tudi ne bi več obnesel, če bi ga uvedli nazaj.

Včasih je obstajal slogan: “Turizem smo ljudje”. Poanta je bila, da je lepo, če je gostitelj gostoljuben. Da se prijaznost obrestuje ne samo v obliki več turističnih prihodkov, ampak tudi v tem, da gostje ohranijo našo deželo in ljudi v lepem spominu. Slogan ni več v uporabi in se tudi ne bi obnesel. Sodeč po primeru Term Čatež bi se danes bolj prilegal slogan: “Turizem smo oderuhi”. Ali naravnost: “Turizem smo riti”.

2. Marko Crnkovič (3. 6. 2025): Genocid v Gazi: Pahor “ne bi rekel” paradižnik ali paradajz.

Dokler bodo politiki samo govorili in ne bodo naredili nič konkretnega, je vseeno, ali temu rečejo genocid ali kako drugače.

Nekateri politiki in mnogi protestniki so prepričani, da je z ostrejšimi besedami mogoče nekaj doseči. Recimo reči genocidu genocid. Bojim se, da ne bo nič iz tega. Dokler bodo samo govorili, je vseeno, kako temu rečejo. Otroci in civilisti v Palestini bodo še naprej trpeli in umirali. Tudi genocid je samo beseda. Naj se s tem vprašanjem ukvarjajo šele potem, ko bodo — če bodo — Netanjahuju kdaj sodili.

3. Vesna V. Godina (4. 6. 2025): Pahorjev dokončni zdrs na desno.

Govoril je kot Janša. Ali kot sam Možina. Že sama odločitev, da gre v oddajo, je bila zanj samodiskreditacija.

Pahorjev nastop je deloval kot dokončni zdrs na desni politični pol. Na Janševo desnico. Pri čemer ni pozabil omeniti, da sta se z Janšo spoštovala. Kot da ne razume, da je tudi to, koga ali kaj spoštuješ, povedno za tistega, ki spoštuje. Vendar Pahor ni pristal ob Janši kot enakopraven partner. Kot že mnogi je tudi on pristal trdo. Pod Janševim nivojem. Kar najbrž sicer ni bil Pahorjev cilj. Tako se vsaj zdi.

4. Marko Crnkovič (2. 6. 2025): Moja mama se oklepa življenja ali zakaj sem za ZPPKŽ, čeprav sem proti.

Želim si, da bi na mučno smrt — ali na ne več smiselno življenje — obsojeni imeli to možnost. Sem za za vsak primer.

Mamo najbolj razveselim, če ji rečem, da je utelešenje pregovora, da kopriva ne pozebe. To je najina interna šala. Dejansko je izjemno trpežna. V zadnjih letih je dala skozi dve hospitalizaciji, tri ali štiri urgence in nekaj pregledov, pa korono, pljučnico, šivanje, pa padec in zlom stegnenice in operacijo — po kateri se je končno sprijaznila s selitvijo v dom —, nazadnje pa še karcinom dojke, ki je za happy end šel stran samo s tabletami.

5. Marko Crnkovič (7. 6. 2025): Če je kdo fukjen, je fukjen Vasle — ne Nika Kovač.

Predstavnica današnje ozaveščene mladine in nove generacije levičarjev proti staremu desničarskemu zoprnežu.

Nisem med tistimi, ki za vsako figo opletajo z očitkom sovražnega govora. Nimam pa nič proti, če kdo zaradi tega koga toži. Pozdravljam idejo, da prizadeti iščejo zadoščenje na sodišču. Tožbe so pravi način, da ljudi odvračamo od takega komuniciranja. Še bolje pa bi bilo, če bi sodišča začela izrekati bistveno višje odškodnine. Kazen mora biti vzgojna. Znesek ne bi smel biti merilo prizadejanega duševnega trpljenja.

6. Vesna V. Godina (11. 6. 2025): Kaj Pahorju ni jasno: vsak politik ima svojega strica iz ozadja.

Če institucije ne delujejo, se poveča moč socialnega kapitala. Zato strici iz ozadja. Tega jim nihče ni mogel vzeti.

Če pustimo ob strani totalitarni refleks, je nenavadno, da Pahor — ki je politolog — ne pozna dejstva, ki je eden od aksiomov oblasti: da so tisti, ki zasedajo najvišja mesta v političnem sistemu, vedno (samo) vódene figure. Marionete. Brez popolne politične avtonomije. Brez popolne politične moči. Saj je ta moč v resnici locirana zunaj najvišjih političnih funkcij. V elitah oblasti. V kapitalu. V močnih socialnih omrežjih.

7. Vesna V. Godina (18. 6. 2025): Oboroževanje je grožnja, ne garancija varnosti.

Zahodne politike niso samo evropocentrične, ampak so izrazito imperialne. Ksenofobne. Homofobne. Šovinistične. Orientalistične.

Laž je tudi, da je izraelska zunanja politika avtonomna. To ni res. Izrael je kolonija Zahoda. Pa če se zaveda ali ne. Gre za objektivno dejstvo, da sta oba napada, tako na Gazo kot na Iran, delovanje, ki ga Zahod ne samo odobrava, ampak tudi omogoča. Najbolj ZDA. A tudi druge države. Recimo Nemčija. Lepo je sicer poslušati o nemški zgodovinski krivdi. Toda v resnici gre za interese ZDA in Zahoda. Za posel. Za zaslužek. Za vojno zaslužkarstvo. 

8. Marko Crnkovič (12. 6. 2025): Milan in Marcel: Strici iz ozadja in/ali novi obrazi.

Desnica ima v očeh večine negativni socialni kapital zato, ker ruši zgodovino in socialo in zmanjšuje vrednost že izgrajenega.

Videti Kučana mnoge vrže iz tira. Najbolj tiste zdresirane, ki ga že več kot trideset let diskvalificirajo in likvidirajo. Likvidirajo vsaj v mislih, če že ne fizično. Lotili pa so se tudi voditelja oddaje. Da so v en in isti tekst o Štefančiču stlačili podatek, da je pod “rdečo zvezdo umrlo med 80 in 100 milijonov ljudi”, je za v anale desnih debilizmov. Kučanovo gostovanje pa je vznemirilo tudi tiste, ki verjamejo, da so strici iz ozadja realni varuhi političnega reda in miru.

9. Vesna V. Godina (25. 6. 2025): Ubogati Ameriko.

Individualni Trumpovi izpadi niso niti individualni niti izpadi. Takšna je pač logika ZDA. Najbolj nevarne države na svetu.

Kar počnejo ZDA in kako na ameriški napad na Iran reagirajo zahodni politiki, je bilo morda primerno delovanje ob koncu 19. stoletja in v prvi polovici 20. Že v drugi polovici 20. stoletja pa se je svet spremenil. In ta spremenjeni svet zahteva tudi drugačno razumevanje sveta kot celote in vsake posamezne države, še posebej pa zahteva spremembo v razumevanju in prakticiranju odnosov med državami.

10. Marko Crnkovič (17. 6. 2025): Svet nasilja, svet miru: golobi izumrli, na oblasti jastrebi.

Svet je bil nekoč normalen. Črno-bel. Danes pa so se argumenti in principi razkrojili v tisoče odtenkov mavrične in sive.

Na eni strani agresivci kot Trump, Putin, Netanjahu, pa Hutiji, Hamas in Iranska revolucionarno gardo. Na drugi pa militaristi appeasementa à la Rutte in Sajovic. Vsak hoče nekaj dobrega, nihče pa se do tega ne more dokopati drugače kot s povzročanjem zla, smrti in trpljenja. Svet je iz tira. Nor, absurden in kontradiktoren. Ni miru brez nasilja. Nasilje povzroča vojne, a tudi omogoča mir. Eksistenca je nasilje. Mir je nasilje. Nasvidenje v naslednji vojni.

11. Marko Crnkovič (9. 6. 2025): Naravni red stvari v devastirani medijski krajini.

Informacijska dieta pod pretvezo celovitosti in temeljitosti povzroča zasvojenost in vodi v podebiljenje. Boste že videli.

Kako nas ne bi begala ta transformacija nekoč resnih, za mnoge kredibilnih mož v lutke poneumljanja? Bi morali ob tem resignirano odmahniti z roko in si priznati, da ljudje pač prevzemajo različne, magari nekompatibilne, nasprotujoče si družbene vloge? Da ni nič narobe, če se človek kot (bivši) predsednik zavzema za narod in spravo in nam bere patetične državotvorne levite, v nadaljevanju zgodbe pa se gre poltenega sodnika na turnirju prepotentnih pičk?