1. Marko Crnkovič (29. 11. 2025): Ženske ne fafajo moškim v Svilanitovih pižamah. Vsaj ne Borutu Pahorju.

Žalostna podoba moškega, ki se ne zna obnašati letom in družbenemu statusu primerno. Obenem pa tudi karikatura državnosti.

Videti bivšega predsednika, da se v propagandne svrhe z golo žensko valja v postelji, je degradacija funkcije, ki jo je prej opravljal. Zdaj pa res. To je tudi bedna posledica dejstva, da predsedniku po izteku mandata — če še ni za v penzijo — ne preostane drugega, kot da se začne ukvarjati s pridobitno dejavnostjo. Biti predsednik je ultimativni poklic, ki bi v resni državi moral biti tudi časovno zadnji. Ko si bil enkrat predsednik, ne moreš biti nič drugega več. Tako bi to moralo biti urejeno.

2. Marko Crnkovič (18. 11. 2025): 36. LIFFe (2.): Črna kronika se pere na devetdeset.

To bi naj bil velik in pomemben film, ker so mediji navdušeni in ker ga bodo množice drle gledat, da bi porabile zaloge robčkov.

Iz nekrološkega romana ne more nastati nič razen larmoajantne melodrama in slab film zase. Še posebej v kontekstu domačega kina, kjer se shizofreno hlepenje ustvarjalcev, producentov, financerjev, distributerjev, prikazovalcev, kritikov in publike — oz. preostanka publike — po art produkciji in obenem všečnih filmih sprevrača v sesutje resnih filmskih kriterijev. Dokaz za to je Belo se pere na devetdeset. To je to. Vihali smo nosove nad kinom s kokicami, zdaj pa smo dobili ne manj plitvega z robčki.

3. Marko Crnkovič (3. 11. 2025): Romski golaž z naturo in/ali kulturo: “Bežimo, tecimo, Cigani gredo!”

Shizofren odnos do Romov — odklonilen ali usmiljen — je recept za dizaster. In to jed je začel kuhati že Drnovšek v Ambrusu.

Prvi in poglavitni vzrok za težave z Romi je, da znajo biti problematični. Drugi pa je shizofren odnos samih Slovencev do Romov. Nekateri domorodci so do neudomačene manjšine poniževalni, prezirljivi in pejorativni, drugi pa razumevajoči, tolerantni, prizanesljivi in usmiljeni. Prvi bi težave z Romi reševali represivno, kaznovalno, brez spodbudnih ukrepov — kaj šele materialno podprtih —, drugi pa bi Romom gledali skozi prste, dojemali njihov lifestyle kot zanimivo folkloro in jim dajali še več odpustkov.

4. Vesna V. Godina (5. 11. 2025): “Romsko vprašanje” in desničarski duh časa zdaj tudi po Golobovo.

Kulturni rasizem krepi vezi med tradicionalno sprtimi domačijami. Že nastanek samostojne države je bil prežet z nacionalizmom.

Več represije pomeni krepitev desne politike. In to z akterjem, ki velja za levega. To bo imelo negativne posledice. Tudi za tiste, ki tovrstne ukrepe in zakone danes zagovarjajo. Najprej zato, ker se bodo zakonski ukrepi v zvezi z “romskim vprašanjem” objektivno nanašali na vse Slovence. Ni namreč mogoče sprejemati zakonov za Slovence in zakonov za Rome. Ker nimamo apartheida. Čeprav bi si ga nekateri očitno želeli. Tudi Golob. In čeprav se nekateri tega ne zavedajo. Tudi Golob ne.

5. Marko Crnkovič (21. 11 2025): Pred referendumom: “Prijazna smrt, predolgo se ne múdi!”

V nedeljo bom s stisnjenimi zobmi glasoval za podporo Zakonu o pomoči pri predčasnem končanju življenja. In to iz več razlogov.

Z veseljem bi prisluhnil tehtnim argumentom proti sprejetju zakona. Toda razen psevdofilozofskih, pobožnjakarskih, paranoidnih občih mest o svetosti in nedotakljivosti življenja, plemenitosti naravne smrti, božji volji, kulturi smrti, družbeni dekadenci in možnih zlorabah predvidenega postopka tako s strani kao suicidalnih pacientov kot njihovih agnostično brezčutnih svojcev nisem slišal nič. Nič, kar bi me napeljalo k razmisleku o uzakonitvi asistiranega samomora, če že ne prepričalo v nasprotno.

6. Marko Crnkovič (25. 11. 2025): Zadnje vprašanje, prvi odgovor: Čigavi so naši dnevi? Primčevi in Janševi.

Kdo pravi, da je ljudstvo nasedlo? Večini kuhajočih se žab se samo ni zdelo zamalo, da se postavi na desno. Argumenti ne smrdijo.

Čeprav so bili na tehtnici tudi upoštevanja vredni argumenti proti, jih v kakofoniji kampanje ni bilo slišati. Glavno, da so bili Primc in njegovi dovolj glasni in nesramni. To je zadoščalo, da je bila večina pripravljena še enkrat razmisliti in glasovati. Razmisliti in glasovati proti. Za vsak slučaj.Če ga nekdo dovolj vsiljivo nekaj vpraša, se čuti dolžnega odgovoriti v skladu z glasneje serviranimi argumenti in bolj vznemirljivo predpostavljenim odgovorom. ne smrdijo. Smrdi mu politika, argumenti pa ne.

7. Vesna V. Godina (26. 11. 2025): Desna referendumska taktika: Strah pred smrtjo in sovraštvo do levice.

Produkcija nezaupanja in nezadovoljstva je objektivna prednost opozicije. Vedno lahko jaha na tem valu. To ji zagotavlja uspeh.

Poraz na referendumu je kritika vlade. Čeprav se vlada od ZPPKŽ zdaj distancira. Na volišča namreč niso prišli tisti volilci in volilke, ki sicer tvorijo levo volilno telo, a se jim je Golobova vlada že tako zamerila, da jih koalicija ne more več politično aktivirati. Kar je zelo pomembna informacija za pomladanske volitve. Toda tisti na levi tega ne razumejo. Vsaj ne pravilno. Golob ne more več pripeljati levega političnega telesa do zmage. Za to pa je potreben novi obraz. Staviti na Goloba je napačna stava.

8. Vesna V. Godina (13. 11 2025): Demokratični socializem v New Yorku: Delavski razred proti političnim elitam.

Mamdani je dokazal, da ni samo Trump tisti, ki zna spremeniti deprivilegirane v politični dejavnik. S povsem nasprotnimi cilji.

Že uporaba termina “delavski razred” je radikalna. Že v evropskem kontekstu. V ameriškem še tem bolj. Koncepta razredov in razmišljanja o družbi kot razredni družbi, v kateri poteka razredni boj, v ameriški družbi praktično ni. Že pri večini intelektualcev in na večini univerz, kaj šele pri navadnih državljanih. In potem se pojavi Mamdani, ki govori o newyorškem delavskem razredu! Gre za leve socialne ideje, ki jih ne slišimo niti od levih evropskih politikov, kaj šele od županov, med katere sodi tudi Janković.

9. Marko Crnkovič (7. 11. 2025): Zatožena Cerkev: Vpliva, kdor ima kaj povedati in zna pritegniti pozornost.

ZPPKŽ ste hoteli, ga tudi napisali, pa zmagali na referendumu, potem še sprejeli — zdaj se pa potrudite in zmagajte še enkrat.

Cerkev ne sme “organizirano vplivati” in “na tak način nastopati”? Kaj to pomeni? Kakšen, kateri in čigav vpliv je organiziran? Ali je vpliv RKC že po definiciji organiziran, ker je RKC pač organizacija? In kaj sploh pomeni “delovati kot politična stranka” in “organizirati se kot politični subjekt”? Razen da ima stranka člane in poslance in da je registrirana kot stranka, ni med njo in Cerkvijo — ali influencerkami — nobene razlike. Vsi lahko govorijo, kar jim paše. Tudi o ZPPKŽ. Ne da bi se prijavili na DVK.

10. Marko Crnkovič (10. 11. 2025): QR koda samousmrtitve: Glasuj zdaj, umri pozneje!

ZPPKŽ nismo dorasli. Zato ga zagovorniki ne znajo dobro zagovarjati, nasprotniki pa mu ne znajo dobro nasprotovati. Memento mori.

ZPPKŽ polarizira, ker je ultimativno liberalen. Razmislek o samousmrtitvi je preveč potujitveno moderen celo za brezbožno, a ne povsem gladko sekularizirane, po drugi pa tudi za bolj pobožnjakarske kot pa pobožne. Temu zakonu nismo dorasli. Zato ga zagovorniki ne znajo dobro zagovarjati, nasprotniki pa mu ne znajo dobro nasprotovati. Nasprotniki zakona ga ne bi hoteli videti v veljavi niti mrtvi, zagovorniki pa so prepričani, da bi bila uveljavitev zmagoslavje novodobnega individualizma in svoboščin.

11. Suzana Žilič Fišer (7. 11. 2025): Martinovanje na Ustavnem sodišču.

Piješ alkohol, sedeš za volan, napihaš, podpišeš zapisnik — in vložiš ustavno pritožbo, da alkotest ni zanesljiv. Na zdravje!

Odločitev Ustavnega sodišča lahko razumemo kot odločitev institucije, ki ji ni mar za dobrobit družbe. Alkohol seveda različno vpliva na našo zavest, zagotovo pa vsem zmanjšuje sposobnosti za varno vožnjo. O tem, kje je meja in kdaj je samo malo lahko malo preveč, lahko seveda debatiramo. Ampak potuha, ki jo je s takšno odločitvijo dalo Ustavno sodišče lahkomiselnim voznikom, je resno zamajalo resnost in družbeno odgovornost odločevalcev.