1. Marko Crnkovič (5. 4. 2025): Po sto letih v Turistu: življenje je še vedno lajf.

V Festivalni dvorani je bil prejšnji petek za ljubljanske pojme velik, celo mega žur ob 45-letnici odprtja legendarne diskoteke.

V “Turistu” sem se zelo dobro počutil. Všeč mi je bilo, da sem se znašel med ljudmi, ki so stari toliko kot jaz. Tega človek ne doživi pogosto ali ne opazi. V zraku je bil občutek generacijske pripadnosti, kot ga čutimo na obletnicah mature, kjer smo sami vrstniki. Toda v Festivalni nas ni bilo samo za en razred. Bilo nas je kakih tisoč. Zdelo se je, kot da smo vsi prijazni in priljudni in da se v tisti gneči opazujemo z občutkom naklonjenega sozarotništva.

2. Marko Crnkovič (15. 4. 2025): Primer Karigador: Kaj hudiča je Golob mislil?

Menda ja ne, da so vplivneži in bogatuni, ki ga obletavajo, prijazni do njega zato, ker se jim s Tino zdita simpatičen par?

Kako je mogoče, da si je Golob upal sprejeti to vabilo oz. darilo? Ali misli, da ni naredil nič narobe? Je mislil, da se ne bo razvedelo? Pa tudi če se ne bi. Zakaj bi počel nekaj, kar ni prav? In obenem nekaj, kar bi mu lahko škodilo, če bi se razvedelo? Ali pa je mislil, da mu ljudje ne bi zamerili, če bi se razvedelo? In pazite! Ta brezplačni airbnb za Goloba je v nekem selu v Istri, za božjo voljo, ne v Saint-Tropezu — niti na Mavriciju, če smo že pri tem!

3. Vesna V. Godina (16. 4. 2025): Dovolj vreščanja! Otroku prijazna vzgoja povzroči otroku socialne poškodbe.

Tisti, ki vam gre dr. Leonida Zalokar na živce, oblikujte seznam rešitev in pojdite za en mesec delat v njen zavod na Planini.

Zagovarjanje otroku prijazne vzgoje je ideologija, ki se ne zmeni za dejstva. Otrok je odraz okolja, okolje pa otroka s pravili, avtoriteto in kaznimi zatira. Zato je treba otroka osvoboditi tako, da se ukine podrejanje otrok pravilom. Ko bo podrejanje ukinjeno, bodo izgnile težave. Ki pa ne izginejo. Nasilje med otroci in mladimi narašča, čeprav jih bistveno manj podrejamo pravilom. Manj izpostavljamo avtoritetam. Jih manj kaznujemo. Učinek je torej ravno obraten.

4. Marko Crnkovič (19. 4. 2025): Janez Janša pod svobodnim soncem (v jugoslovanskem pašaluku).

On je too big to fail, ker je sodstvo iz njega naredilo mučenika in simbol neuklonljivosti. Dajte mu zdaj mir. Da se izpoje.

Prizori z ulice pred celjskim Okrožnim sodiščem, ki smo jih videli v poročilih, so bili neverjetni. Za trenutek mi je postalo žal, da me ni bilo tam. To bi si želel videti na lastne oči. To smešno ganljivo ogorčenje preprostih ljudi, ki so se delali demokratične Francoze s transparenti “JE SUIS JANŠA”. In te nenadne solze sreče, ko so izvedeli, da revolucionarni tribunal ni obsodil njihovega Napoleona. Dejansko nisem videl ljudi javno jokati od političnega ganotja že od 4. maja 1980.

5. Vesna V. Godina (3. 4. 2025): Vojna bo. Ste že kupili transistor?

Nelogičnosti širjenja strahu. Za preživetje bodo pomembna zaklonišča. Ne pa tistih nekaj tankov, ki nam jih NATO veleva kupiti.

Zdi se, kot da so se Slovencem in Slovenkam in vsem državljanom in državljankam EU skisali možgani od strahu ali od propagande. Vsi so prepričani, da vojna bo. Vsak čas. Kot kažejo javnomnenjske raziskave, že več kot 60 odstotkov državljanov in državljank EU podpira militarizacijo. Oboroževanje in razvoj vojaške industrije za neverjetne stotine milijard evrov. Kar pomeni, da večina legitimizira norosti, ki jih izvajajo vodilne ženske političarke EU.

6. Marko Crnkovič (21. 4. 2025): Aduti in atributi Urške Klakočar Zupančič.

Medijska prezenca UKZ je vsiljiva, ker samo daje vtis atipične političarke. Kot političarka pa je v resnici brez posebnosti.

UKZ bi se morala zadovoljiti s tem, da njeni aduti in atributi izstopajo zato, ker je političarka in kot taka atipična. To jo dela posebno. Kot političarka pa je brez posebnosti. Zato to njeno paštetno pojavljanje deluje vsiljivo. Če Urška Klakočar Zupančič ne zgleda, ne hodi in ne kvaka kot politična raca, še ne pomeni, da to res ni. Vendar je obenem tudi estradna raca. In ta drugi imidž zdaj še potencira.

7. Petra Vidali (16. 4. 2025): Ne referendum o zakonu, ampak linč umetnikov in umetnosti.

Ne gre samo za umetnico, ki kot da doji psa. Gre za vse tako imenovane parazite, ki da se dojijo pri koritu slovenske države.

Tisti, ki bodo žolčno glasovali proti zakonu, verjamejo, da bodo s svojim glasom ukinili vse dodatke k pokojninam za vse umetnike. Popolnoma enako bi bilo, če bi jih vprašali, ali nasprotujejo Prešernovim nagradam. In tudi, če bi jih vprašali, ali nasprotujejo državni podpori umetnosti in umetnikom, plačevanju subvencij za programe in prispevkov za samozaposlene. Ali sploh javnemu sektorju v kulturi. To ne bo glasovanje o zakonu, to je splošni linč umetnikov umetnosti.

8. Marko Crnkovič (8. 4. 2025): Digitalni ludizem: Lepo bo v naši domovini biti mlad brez telefonov.

Vzemimo jim napravice iz rok — in naša mladina bo spet zlata, pridna, pametna, fokusirana, razgledana in funkcionalno pismena.

Z omejevanjem ne bi nič dosegli. Malo več reda in discipline, učnega in vzgojnega efekta pa ne bi bilo. Incidenca medvrstniškega nasilja se ne bi zmanjšala. Morda v šolah, nasploh pa ne. S prepovedjo ne bomo nič dosegli, če ne bomo spremenili šole. Kar se ne bo zgodilo. O tem radi govorimo, ker je to pač signaliziranje skrbi, nima konkretnega haska. Razen da se zgroženo kratkočasimo ob groznih zgodbicah o današnji mladini.

9. Marko Crnkovič (2. 4. 2025): Primer Marine Le Pen ali kako se reče “krivosodje” po francosko.

Populistom ni mar, za kaj je nekdo obsojen in ali je morda obsojen po pravici. Če je obsojen nekdo od njih, je apriori nedolžen.

Če MLP res ne bo predsednica oz. niti kandidatka, to ne bo nobena škoda za demokracijo v Franciji. Bo pa ta izjemni sodniški stratagem še radikaliziral druge evropske in svetovne desničarje. Zgrožene reakcije na obsodbo namreč dokazujejo, da populistom ni mar, za kaj je bil nekdo obsojen in ali je bil morda obsojen po pravici. Če je obsojen nekdo od njih, je apriori nedolžen. Krivosodje, po domače povedano. 

10. Marko Crnkovič (12. 4. 2025): Sprevrženi referendum.

Ne delajte si iluzij o blagodejnosti (neposredne) demokracije nasploh. Obstaja namreč tudi takšna, kot si jo predstavlja SDS.

Izhodišče referendumske kampanje SDS je socialna pornografija, ki spodbuja pravičniško drkanje na status pomilovanja vrednih, od države, svojcev in prijateljev pozabljenih revežev s socialnega dna, ki jim kvečjemu kakšna dobrodelna organizacija dostavlja hrano pred iztekom roka trajanja — oni sami pa si v resnici ne želijo nič drugega, kot da bi enkrat v življenju šli v Dramo ali Opero in v Moderno galerijo.

11. Marko Crnkovič (14. 4. 2025): Vlada ima prav. Bojkotirajmo ta nedemokratični SDS obvoz k avtoritarnosti!

Dokler bo srečno do konca svojih dni v Sloveniji živela in delala jebena stranka SDS, ne bo težko zlorabljati demokracije.

Bojkotirati referendum? Zakaj pa ne? Slovenija ni Švica, ampak država, v kateri ni težko zlorabljati demokratičnih instrumentov odločanja. Dokler bo v teh logih srečno in do konca svojih dni živela in delala stranka SDS, že ne. In ker se ta stranka obenem percipira kot jebena stranka, določa dominantne politične kontekste, tudi če ni in ko ni na oblasti. Zato si ne delajmo pretiranih utvar o demokratičnih postopkih in se začnimo temu primerno obnašati.